začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - plača - odpravnina - odškodnina - regres za letni dopust - individualna pogodba o zaposlitvi
Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s tožnikovo navedbo, da je bila njegova osnovna mesečna bruto plača po individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 6,3 kratnika minimalne plače, da tožnik v spornem obdobju takšne plače ni prejemal, ter z navedbo, koliko je v posameznem mesecu znašala dogovorjena plača in koliko je tožnik prejel.
skupno premoženje – posebno premoženje – darilo v času trajanja izvenzakonske zveze – vrnitev darila – odpad kavze
Glede na ugotovljen namen pridobitve premoženja (skupno življenje) niti ni odločilno, ali je v trenutku pridobitve premoženja med pravdnima strankama šlo za izvenzakonsko skupnost ali ne.
Predmet darilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je bil delež pravdnih strank na skupnem premoženju. Po 54. členu ZZZDR pa zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
stroški postopka – pritožbeni uspeh – pritožbeni stroški- ugovor zoper sklep o izvršbi
Ne drži pritožbena navedba, da bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z vloženim ugovorom v izvršilni zadevi, saj se je postopek nadaljeval na prvi stopnji in se tako nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – domneva umika tožbe
Tožeča stranka bi morala predlog za taksno oprostitev vložiti takoj, ko je sprejela sklep, s katerim je bilo odločeno, da se bo o njenem zahtevku odločalo v pravdnem postopku (ZIZ člen 62/II).
Z zatrjevanjem, da se bo tožena stranka poskušala izogniti svoji obveznosti (ker pravdni stranki svojega sodelovanja nista zaključili ravno na prijateljski način) in da bosta edina družbenika tožene stranke poslovanje prenesla na drugo podjetje, ki ima sedež na istem naslovu, tožnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, da je zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem s strani tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena ali pa precej otežena.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
Tožnikova (delavčeva) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati takoj z vročitvijo toženi stranki in je v skladu s tem tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Ker takrat, ko mu je tožena stranka vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (delodajalca), pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju, ni bilo več pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (delodajalca) ni mogla imeti pravnih učinkov, šlo je za odpoved brez podlage, ki je nična.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo
Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči, ni odgovorna, saj do nesreče ni prišlo zaradi preobremenjenosti vozila, ampak zaradi neustreznega upravljanja z vozilom (tožnik je hitrost zmanjševal pretežno z zaviranjem z delovno zavoro, kar ni v skladu s pravili vožnje, zaradi tega je prišlo do izgube drsnih lastnosti zavore, to pa je v desnem ovinku povzročilo nesrečo).
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razloga za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbo 301. člena ZFPPIPP (razlog za prekinitev preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, upnik pa mora v enem mesecu, če je njegova terjatev prerekana, predlagati nadaljevanje), v kolikor je v njej drugače določeno, kot v prvem odstavku 208. člena ZPP.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 131. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 67, 67/3, 81, 81/2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - jubilejna nagrada
S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi, to je navedbe, da tožniku terjatev iz delovnega razmerja ni plačala. Na podlagi teh navedb in ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – vožnja z vinjenim voznikom – odmera nepremoženjske škode – premoženjska škoda – izguba zaslužka med zdravljenjem – delni uspeh v pravdi – izračun pravdnih stroškov
Tožnik, ki je zavestno prisedel k vinjenemu vozniku in se z njim peljal, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, ki mora presoditi, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
Ni vedno odločilno samo, ali je odmerjena pravična odškodnina za vsako od vtoževanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.