ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 12, 3, 4, 8, 12, 3, 4, 8.
obratovalni čas
V obravnavanem primeru iz upravnih spisov ni razvidno, da bi bilo tožniku dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času na način kot je predpisano v Pravilniku I.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-a, 5, 5/1-a, 5, 5/1-a, 5, 5/1-a.
stvarna nepristojnost
Predmet odločanja v tem sporu je torej sklenitev delovnega razmerja, kar pa je po presoji sodišča, glede na naravo spora, uvrstiti med individualne delovne spore, kar pomeni stvarno pristojnost delovnega sodišča po točki a 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 do 61/04, v nadaljevanju ZDSS-1).
Ni dokazano, da bi bil med tožnikom in kupci naftnih derivatov vzpostavljen sistem, namenjen utaji prometnega davka in ekološke takse. Organ, ki vodi upravni postopek, se ne more omejiti na ugotavljanje samo tistih dejstev in okoliščin, ki jih navaja ena stranka in so njej v prid, ugotoviti mora objektivno stanje stvari. Na podlagi dejstev, do katerih je prišel v ugotovitvenem postopku, napravi organ sklep o dejanskem stanju, na katerem uporabi materialni predpis in tako odloči v stvari.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica
Tretji odstavek 47. člena ZG, ki ureja prednostno pravico pri nakupu gozdov, ki jih 1. in 2. odstavek tega člena ne zajemata, med lastniki mejaši ne izključuje države kot predkupne upravičenke.
vezanost uprave na zakon - obseg presoje izpodbijanega akta
V tovrstnih sporih sodišče ne ugotavlja, ali bi polnoletna oseba, ki prosi za državljanstvo po 13. členu ZDrž, koristila državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, ampak ob upoštevanju pravil postopka presoja le, ali je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo potem, ko je obstoj razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDrž na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovila Vlada Republike Slovenije. Sodišče je v tem upravnem sporu sledilo pravnemu stališču Vrhovnega sodišča iz sodbe z dne 21. 1. 2004, ker stoji na stališču, da citirana določba tretjega stavka 1. odstavka 5. člena Ustave predstavlja programsko ustavno normo, ki ji zakonodajalec v določilu 13. člena ZDrž ni dal pomena zakonske domneve za obstoj državnega interesa, če je prosilec slovenskega porekla.
varstvo pridobljenih pravic - učinkovito pravno sredstvo - omejitev gibanja
Glede na odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-176/05 z dne 8. 9. 2005 in novo nastalo pravno situacijo glede svetovalcev za begunce po ZAzil-D, bi tožena stranka glede na 1. in 2. odstavek 7. člena ZUP morala tožnika ob vročitvi izpodbijanega akta poučiti, da ima pravico do pravne pomoči in podpore s strani svetovalca za begunce, ki se plača iz stroškov države. Iz podatkov v spisu tudi ni razvidno, da bi tožnik imel možnost prebrati oziroma se seznaniti z vsebino izpodbijane odločbe v jeziku, ki ga razume. Podatki, ki bi izkazovali to, da sta bili navedeni procesni pravici tožnika v upravnem postopku spoštovani, morajo nedvoumno izhajati iz spisa, saj so to temeljne predpostavke, da se sodišče spusti v vsebinsko presojo zakonitosti sklepa o omejitvi gibanja.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedena ne dejanska ne pravna podlaga glede tega, katerega predpisanega pogoja tožeča stranka ne izpolnjuje oziroma glede tega, kateri so pogoji za vpis v register pravnih in fizičnih oseb (izvajalcev), torej ni razlogov in pravne podlage za odločitev v izpodbijanem delu 3. točke izreka odločbe tožene stranke.
Ker je treba prošnjo za azil enomesečnega otroka presojati prek razlogov za preganjanje njenih staršev oziroma ker v obravnavani zadevi ne obstajajo posebni razlogi za preganjanje tožeče stranke, ki ne bi bili vezani na njegove starše, sodišče v tem upravnem sporu zaradi varovanja pravnomočnih učinkov sodne odločbe sledi stališču Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 313/2006. Tožena stranka bi morala počakati z odločanjem o prošnji tožeče stranke do odločitve Vrhovnega sodišča RS. Zaradi mednarodnih in ustavno-pravnih standardov ni namreč sprejemljivo, da se enomesečnega otroka napoti iz države nemudoma po pravnomočnosti odločbe, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, pri tem da bi starši tega otroka morali zapustiti državo v drugem času glede na to, kdaj bi bil njihov postopek pravnomočno končan. Odvetnik tožeče stranke ni sprejel zastopanja tožeče stranke v času veljavnosti ureditve pred ZAzil-D in je zato, kot pravi odvetnik v tožbi, pro bono sprejel zastopanje tožeče stranke v upravnem postopku in upravnem sporu. Kar zadeva zahtevek za povrnitev stroškov upravnega postopka, zato veljajo določbe ZUP. Po presoji sodišča ni mogoče šteti, da bi bila volja zakonodajalca, da se do imenovanja svetovalcev za begunce podpora in pravna pomoč prosilcem za azil ne daje na Upravnem sodišču in Vrhovnem sodišču.
ZZ člen 1, 1/1, 1/2. URS člen 157/1, 58/1, 58/2, 157, 49, 49/3, 58, 157/1, 58/1, 58/2, 157, 49, 49/3, 58. ZVis člen 24, 24/4, 20/3, 23, 23/1, 6, 6/2, 20, 24, 24/4, 20/3, 23, 23/1, 6, 6/2, 20. ZUP člen 4. ZJU člen 203/2, 22, 203, 203/1, 1, 1/1, 1/2, 203/2, 22, 203, 203/1, 1, 1/1, 1/2. ZRRD člen 33, 34, 33, 34. Statut Univerze na Primorskem člen 28, 28.
imenovanje - enako varstvo pravic
Ker zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva v fazi predloga znanstvenega sveta rektorju, koga naj imenuje za direktorja, je možno nezakonit, a pravočasen predlog znanstvenega sveta (4. alineja 88. člena Statuta) popraviti bodisi s tem, da rektor imenovanje zadrži po 83. členu Statuta in znanstveni svet v ponovnem postopku napako v predlogu odpravi, bodisi s tožbo v upravnem sporu, ki jo na podlagi akta o imenovanju sproži prizadeta stranka, ki uveljavlja nezakonitost imenovanja. Edina izjema, ki jo predvideva Statut, je v primeru, če znanstveni svet predlog, ki naj bi bil nezakonit, poda prepozno glede na določilo 2. odstavka 85. člena Statuta. To pomeni, da rektor po navedenih predpisih ni pristojen s posamičnim aktom oziroma v posamičnem aktu presojati (tudi), ali je predlog zakonit ali ne in na podlagi negativne presoje opraviti imenovanje mimo predloga znanstvenega sveta.
Če je iz vloge in drugih listin upravnih spisov razvidno, kdo jo je vložil in kaj stranka z njo uveljavlja, vloge ni mogoče zavreči po 2. odstavku 67. člena ZUP kot nepopolne, ker stranka ni predložila listin, ki bi jih morala sicer poslati organu druga oseba oziroma organ.
Ker tožena stranka ob reševanju pritožbe in ob ugotovitvi, da je stvar treba rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, ni odpravila odločbe prve stopnje in s svojo odločbo sama rešila stvari, s tem pa pustila v veljavi že izdano prvostopenjsko odločbo, je tožena stranka po presoji sodišča bistveno kršila pravila postopka, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
nerezident - prebivanje v RS - davek od osebnih prejemkov
Za obdavčitev v skladu s 15. členom Konvencije Republike Slovenije o izpolnjevanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodkih iz premoženja je bistveno število dni (183) dejanskega prebivanja tujca (nerezident) v Sloveniji v koledarskem letu.
142. člen ZdavP-1, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za odlog oziroma za zadržanje davčne izvršbe, velja za primer, kadar se zoper sklep o izvršbi pritoži davčni dolžnik. Pravno sredstvo 142. člena je torej omejeno tako na osebo (zgolj dolžnik), kot tudi na pravno sredstvo (zgolj pritožba). Trditve tožnika, da je za vsa pravna sredstva, ki so vložena zoper odločbo davčnega organa (torej tudi za ugovor dolžnikovega dolžnika), možno uporabiti določilo omenjenega člena za odlog izvršbe, torej nimajo podlage v določbah zakona.
Glede na izrecno zakonsko določbo bi morala tožena stranka poleg zneska, ki je vnesen v števec in celotnega letnega prometa, od katerega tožnik nima pravice do odbitka DDV, vnesti le še dotacije in tiste subvencije, ki niso zajete v 21. členu tega zakona. Nikakor pa ne bi smela v imenovalec všteti donacij in članarin. Donacije so opredeljene v 11. točki 1. odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki določa, da je donacija namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen, na primer darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina. S tem, ko je tožena stranka za izračun odbitnega deleža v imenovalcu upoštevala tudi donacije in članarine, je po presoji sodišča kršila materialni zakon.
Za izvedbo postopka po navedeni konvenciji bi moral tožnik 4. 5. 2002 namesto tega, da je vložil ECL, carinskim organom predložiti zvezek ATA, ki se šteje kot vložitev zahtevka za odobritev začasnega uvoza, sprejem tega zvezka s strani carinskega organa pa se šteje kot dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza blaga (362. člen UICZ). Kolikor bi tožnik postopal po navedenem členu, bi lahko uveljavljal ugodnosti po navedeni konvenciji. Ker pa se carinski postopki začnejo na zahtevo stranke, pri čemer vložena deklaracija pomeni vlogo, na podlagi katere carinski organ uvede postopek, je tudi po presoji sodišča tožena stranka, pred njo pa prvostopni organ, ravnal pravilno, ko je na podlagi zahteve tožnika (vloženi ECL) uvedel postopek po 108.a členu CZ, saj je uvedbo takega postopka tožnik izrecno zahteval, za izvedbo tega postopka pa si je pridobil tudi dovoljenje z dne 30. 4. 2002.
Tudi iz programa opremljanja stavbnih zemljišč ni razvidno, da gre za izračun, kakršen se zahteva po Navodilu o vsebini programa za opremljanje stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99). Po Navodilu lahko namreč občina izračuna prispevek le na podlagi sprejetega programa, s tem, da se pri izračunu poleg tega obvezno upoštevajo tudi merila za razdelitev stroškov med zavezance in občino, ki jih določa finančni del programa opremljanja, sam izračun pa se opravi na način predpisan v členih 6. in 7. Navodila. Da bi bil izračun opravljen na opisan način iz obrazložitve prvostopne odločbe ni razvidno, zaradi česar je bistveno pomanjkljiva.