gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - javna korist
Na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist izkazana, če je nepremičnina predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V sodni praksi pa se je tudi že izoblikovalo stališče, da se lahko javna korist izkaže tudi na drug način.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enovit objekt
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je sporni objekt sicer izveden iz dveh delov, ki pa stojita na eni talni plošči, imata skupni severni obodni zid v pritličju, ki je s severne strani vkopan, imata skupno strešno konstrukcijo, v pritličje vodi vhod iz južne strani objekta, dostop v nadstropje pa je s severne strani. Upravni organ prve stopnje je zato pravilno ugotovil, da se namesto dveh betonskih korit, za kateri je Upravna enota Piran izdala gradbeni dovoljenji, gradi dvoetažni objekt z zunanjo ureditvijo. Takšnega objekta pa ni mogoče ločiti na več manjših enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato je inšpektor utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
ZS člen 62, 62a, 62b. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4,64. ZUP člen 4, 9, 214. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6, 6/1, 8.
imenovanje predsednika sodišča - obvestilo sodnega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za imenovanje - izpolnjevanje pogojev - diskrecijska pravica - „omejitev“ diskrecijske pravice - sodna praksa ESČP - obrazložitev odločbe - smiselna uporaba ZUP - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijano obvestilo Sodnega sveta, da je slednji na 39. seji obravnaval tožnikovo kandidaturo in da ga na navedenem pozivu ni izbral, ni upravni akt in tudi ZS ne določa, da bi bilo zoper tovrstno obvestilo dopustno sprožiti upravni spor, zato je sodišče tožbo zoper obvestilo s sklepom zavrglo.
Izpodbijana odločba v izreku ne vsebuje odločitve o zavrnitvi tožnikove kandidature. Vendar pa to sam po sebi ni razlog za odpravo odločbe, kajti ta procesna napaka bi bila sama po sebi odločilna, le, če bi (lahko) vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Samovoljno vodenje sodišča zaradi imenovanja sodnika na vodstveno mesto brez njegovega soglasja in neupoštevanje obveznosti pri izdelavi ocen sodniške službe ter napake pri poslovanju v prekrškovnih zadevah nikakor niso nerazumni razlogi za zavrnitev kandidature, četudi ima tak kandidat podporo s strani treh mnenj, predsednice neposredno višjega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministra za pravosodje. Vendar to velja pod pogojem, da so razlogi za zavrnitev kandidature in povsem drugačno mnenje Sodnega sveta od mnenj v dokazni oceni tožene stranke dovolj natančno opisani, verodostojno ugotovljeni in utemeljeni in da se je kandidat o njih imel možnost izreči preden je Sodni svet odločil v zadevi. Na tej točki pa je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva do tolikšne mere, da je odločitev nezakonita. Ker je tožena stranka to, kar bi moralo biti v odločbi, navedla šele v odgovoru na tožbo, obrazložitev izpodbijanega akta ni zadostna, kar je imelo za posledico tudi, da se tožnik ni mogel izreči o očitkih pred izdajo odločbe.
Zakonodajalec je kot materialni pogoj za to, da sodnik sploh lahko kandidira za predsednika sodišča, predpisal, da kandidat prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča. Zakonodajalec je tudi predpisal, kaj „zlasti“ mora tak program vsebovati in na prvem mestu je „ocena stanja na sodišču“. Kandidati ne bi smeli imeti nobenih ovir za pridobitev podatkov tekočega stanja, tudi če bi določene ovire dejansko obstajale, saj bi bile nedopustne in bi jih bilo treba odpraviti pred odločanjem.
Anonimne pritožbe zoper sodnike in predsednike sodišč so lahko usmerjene v manipulacije in neutemeljene diskreditacije in so lahko podlaga za odločanje kvečjemu, če jih pristojni organ ustrezno preveri in šele na podlagi preverjenih anonimnih pritožb ugotovi določena relevantna dejstva, jih ustrezno dokumentira, da stranki možnost, da se o njih izreče in da se brani ter na tej podlagi odloči o zadevi.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za izvrševanje kaznovalne politike, zaradi česar je presoja sodišča v teh primerih zadržana ter v okviru presoje zakonitosti uporabe prostega preudarka.
davek na promet nepremičnin - obvezne sestavine davčne napovedi - listine glede prenosa lastninske pravice na nepremičnini - dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine - zavrženje vloge - odločanje na podlagi verjetnosti
Po določbah 11. člena ZDPN-2 mora davčni zavezanec napovedi za odmero davka na promet nepremičnin priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica na nepremičnini. Izrecno je predpisano tudi, da mora v primeru, če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, napovedi priložiti dokazilo o načinu pridobitve te nepremičnine. Dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine torej predstavlja obveznost sestavino davčne napovedi in je zato vlogo, ki te sestavine nima, treba šteti za nepopolno.
Napačno je tožbeno stališče, da za izkaz načina pridobitve nepremičnine zadostuje verjetnost. Po določbi prvega odstavka 5. člena ZDavP-2 se na podlagi verjetno izkazanih dejstev v davčnem postopku lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju, v konkretnem primeru ZDPN-2. Odločanja na podlagi verjetnosti za primer, kakršen je obravnavani, ne določa noben od omenjenih zakonov. Zato je davčni organ utemeljeno ugotavljal materialno resnico s stopnjo prepričanja in pri tem pravilno ugotovil, da predložene listine pridobitve nepremičnine s strani tožnika nedvoumno ne izkazujejo.
Za postopke javnih razpisov je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ocene oziroma vrednotenja posamezne operacije, glede na vnaprej določena merila. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije.
Ocena vloge tožeče stranke po obeh spornih merilih, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, ni neskladna z objavljenimi merili javnega razpisa, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Na drugi strani tožnica s sklicevanjem na obrazložitev poslovnega načrta ni dokazala, da izpolnjuje pogoje spornih dveh meril.
Izpodbijani sklep je obrazložen v zadostni meri, da omogoča sodno presojo njegove zakonitosti, ocenitev meril ostalih vlagateljev pa ne more biti sestavni del izpodbijane odločitve. Tožnica pa se lahko o ocenjevanju vlog po razpisanih merili prepriča z vpogledom v te vloge.
Javni poziv 18SUB-OB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoji
Tožeča stranka je bila večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. Sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje. Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. V predmetni zadevi pogoj iz 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj- verjetni izgled za uspeh - podaljšanje roka
V skladu z določbo 24. člena ZBPP je organ dolžan ob obravnavi prošnje presoditi tudi podanost t.i. objektivnega kriterija – ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.
S sklepom Upravnega sodišča v Ljubljani, I U 1635/2013 z dne 10. 7. 2014, je bil zavržen tožnikov predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, I U 1635/2013 z dne 5. 12. 2013, iz razloga, ker roka za pritožbo ni mogoče podaljšati, ker gre za prekluzivni rok, ki je določen z zakonom. Glede na tako odločitev sodišča pritožba nedvomno ne bi bila uspešna, zato posledično ni utemeljena tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZLDUVCP 9, 9/1, 10, 14. ZDavP-1 člen 125, 125/1, 126.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja - naznanitev kaznivega dejanje
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za vozila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev nima namena izterjave oziroma plačila davka, v tem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšna naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - vračilo zarubljenega zneska - zavrnitev zahtevka za vračilo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev o zavrnitvi vračila zneska višini 26.744,28 EUR je nepravilna. Prvostopenjski upravni organ namreč ni upošteval pomembnega podatka, da je bil postopek prisilne izterjave s sklepom z dne 4. 6. 2004 ustavljen, doslej opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave pa odpravljena, kar pomeni, da organ svoje odločitve o zavrnitvi zahtevanega zneska ne more opreti na ugotovitev, da je tožnik plačal dolg, ki s sklepom o dovolitve izvršbe še ni bil poplačan v celoti. Utemeljenost zahtevka za vračilo izterjanega zneska je odvisna od vprašanja, ali je imel davčni zavezanec v času, ko bi mu moral biti presežno izterjani znesek vrnjen, še kakšne druge neporavnane zapadle davčne obveznosti in ali so bili podani pogoji za izvedbo davčnega pobota. Ker je odločitev o tem vprašanju odvisna od pravilne in popolne ugotovitev dejanskega stanja, listine priloženega upravnega spisa pa za takšno ugotavljanje sodišču ne nudijo zadostne podlage, je moralo sodišče tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
ZUP člen 67, 67/2, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5, 279/1-6.
zemljiški kataster - nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - ničnost odločbe
Ker je toženka presodila, da je vloga nejasna, je tožnika podučil kako naj jo popravi in mu za to določila rok. Tožnik vloge ni razjasnil, posledica je izpodbijani sklep. Toženka je pravilno uporabila določbo drugega odstavka 67. člena ZUP.
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2013 točka 5. ZPOP-1 člen 22, 22/1, 22/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti
Objavljeno besedilo javnega razpisa je skladno z določbami ZPOP-1, ki v določbi 4. točke prvega odstavka 22. člena določa, da mora objavljeni javni razpis med drugim vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki.
V postopku javnega razpisa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev, kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisane pogoje. To nadalje pomeni, da je nesporna ugotovitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena na podlagi meril s 67 točkami in ugotovitev, da se je prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, dvignil od minimalnega števila razpisanih 60 točk, na 80 ali več točk, narekovala odločitev, da se vlogi tožeče stranke ne ugodi. Takšni odločitvi ni mogoče očitati, da nasprotuje določbam javnega razpisa, niti da je netransparentna in arbitrarna.
ZDoh-2 člen 15, 37, 41, 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-1 člen 224, 224-2. ZDR člen 109, 109/2, 109/4.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov za dokup zavarovalne dobe - odpravnina
Plačilo delodajalca za dokup pokojninske dobe po določbah ZDoh-2 ni izvzeto iz obdavčitve, zato se utemeljeno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavči z dohodnino. Dejstvo, da gre za plačilo prispevkov oziroma prispevkov za obvezno zavarovanje po določbah ZPIZ-1, tega ne spreminja. Ne gre namreč za obvezne prispevke, ki jih je dolžan plačati delodajalec po posebnih predpisih in s tem za prispevke, ki se po določbah 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo.
V skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino v višini, ki se izračuna na podlagi drugega odstavka tega člena, kar pomeni, da se (že) razlika nad minimalno, zakonsko (z ZDR) predpisano višino odpravnine, všteje v davčno osnovo delojemalca. To pomeni, da tožnica ne more uspešno uveljavljati, da ji je bila v skladu s četrtim odstavkom 109. člena izplačana višja odpravnina od minimalne ter da bi ji morala biti zato priznana odpravnina do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji in s tem do najvišjega, še dopustnega zneska iz citirane 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - sprememba velikosti objekta - sprememba namembnosti - načelo zaslišanja stranke - dokaz z izvedencem
Organ prve stopnje ni dosledno razčistil, za kateri objekt (ali objekta) tožeča stranka zahteva izdajo potrdila, glede na to, da je prvotna vloga pomanjkljiva, z njenima dopolnitvama pa ni mogoče točno ugotoviti, ali gre za en sam objekt ali dva objekta, ki ju povezuje kasneje zastekljeni osrednji del (zimski vrt) in točno za katere zahteve izdajo potrdila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da bi glede spremembe namembnosti in vpisa te spremembe v uradni dokument, upravni organ moral imeti za podlago določen upravni akt (ali obrazložiti, kako so se vpisi v kataster izvajali), s katerim bi bila morebitna sprememba namembnosti dokazljiva. Objekt med drugim definira njegova velikost, lega na zemljišču in podobno, zato mora objekt, kakršen je bil zgrajen v omenjenem obdobju, obstajati tudi v času zahteve za izdajo potrdila. V konkretnem primeru pa se ni ugotavljajo, v katerem časovnem obdobju se je objekt uporabljal za opravljanje poslovne skladiščne dejavnosti, ali se je namembnost objekta kljub uradni zabeležki, da gre za stanovanjski objekt, bistveno spreminjala, kar pomeni, da se dejansko stanje ni ugotavljalo do te mere, ki bi omogočala pravilno in zakonito odločitev.
Dokazni postopek ne pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme (v tem primeru tožeča stranka), v njem predložiti „nedvomni“ dokaz, ampak je naloga organa, da na podlagi vseh izvedenih dokazov v postopku oceni, ali je stranka uspela dokazati zatrjevano dejstvo ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uapeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani, s sodbo opr. št. I U 1067/2014 z dne 29. 7. 2014, tožbo prosilca zoper odločbo, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, zavrnilo. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, oziroma izpolnjevanja tega pogoja ne potrjujejo upravnemu spisu priložene listine, in sicer da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1227/2014 z dne 2. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 97/2014-2 z dne 20. 6. 2014. Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP.
DDV - izredno pravno sredstvo - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - očitna napaka - sprememba sodne prakse
Institut posebnega primera odprave razveljavitve in spremembe odločbe po 90. členu ZDavP-2 pomeni izredno pravno sredstvo, za katerega je značilen restriktivni pristop. Očitnost napake je treba presojati z vidika možnosti odkritja kršitve te napake neposredno. Sprememba sodne prakse glede priznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV ne pomeni očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2 in posledično previsoko odmerjen oz. odmerjen DDV.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - sestava pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice
Izpodbijana odločba ni skladna z določbami ZUP glede obveznega obsega obrazložitve in je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj ocenjuje, da je že vložena pritožba na ESČP dne 21. 10. 2013 utemeljen razlog za zavrnitev tožnikove zahteve za BPP oziroma, se ni opredelila do v tej zadevi obravnavane tožnikove prošnje za BPP glede na njeno vsebino.