brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - sestava pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice
Izpodbijana odločba ni skladna z določbami ZUP glede obveznega obsega obrazložitve in je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj ocenjuje, da je že vložena pritožba na ESČP dne 21. 10. 2013 utemeljen razlog za zavrnitev tožnikove zahteve za BPP oziroma, se ni opredelila do v tej zadevi obravnavane tožnikove prošnje za BPP glede na njeno vsebino.
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2013 točka 5. ZPOP-1 člen 22, 22/1, 22/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti
Objavljeno besedilo javnega razpisa je skladno z določbami ZPOP-1, ki v določbi 4. točke prvega odstavka 22. člena določa, da mora objavljeni javni razpis med drugim vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki.
V postopku javnega razpisa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev, kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisane pogoje. To nadalje pomeni, da je nesporna ugotovitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena na podlagi meril s 67 točkami in ugotovitev, da se je prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, dvignil od minimalnega števila razpisanih 60 točk, na 80 ali več točk, narekovala odločitev, da se vlogi tožeče stranke ne ugodi. Takšni odločitvi ni mogoče očitati, da nasprotuje določbam javnega razpisa, niti da je netransparentna in arbitrarna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nujnost in sorazmernost ukrepa - begosumnost
V upravnem postopku in na glavni obravnavi je tožnik navajal, da je v prvem postopku navajal bratovo ime, ker so ga domači začeli tako klicati po tem, ko je njegov brat, ki naj bi bil njegov dvojček, umrl. Na glavni obravnavi pa ni znal pojasniti, zakaj se v Nemčiji ni predstavil z istim imenom, kot prvič v Sloveniji. Prav tako ni pojasnil, zakaj je navajal različne datume rojstva. Zato je po presoji sodišča tožbena trditev, da gre za tožnikovo zmoto v imenu, neprepričljiva. Nasprotno, iz teh okoliščin in tožnikovih navedb, s katerimi pojasnjuje različno uporabo imena, izhaja najmanj sum, da tožnik zavaja azilni organ oziroma zlorablja postopek za priznanje mednarodne zaščite.
Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru utemeljeno uporabljen strožji ukrep (omejitev gibanja na prostore Centra za tujce – druga alineja drugega odstavka 51. člena ZMZ), saj je tožnik prvič, ko je bil nastanjen v Azilnem domu, Republiko Slovenijo samovoljno zapustil, iz izjav, danih v tem postopku, pa izhaja, da tudi tokrat želi zapustiti Slovenijo in oditi v Nemčijo (ker naj v Sloveniji ne bi bilo verske skupnosti, ki ji pripada, in ker naj bi bila v Nemčiji boljša zdravstvena oskrba).
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - vračilo zarubljenega zneska - zavrnitev zahtevka za vračilo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev o zavrnitvi vračila zneska višini 26.744,28 EUR je nepravilna. Prvostopenjski upravni organ namreč ni upošteval pomembnega podatka, da je bil postopek prisilne izterjave s sklepom z dne 4. 6. 2004 ustavljen, doslej opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave pa odpravljena, kar pomeni, da organ svoje odločitve o zavrnitvi zahtevanega zneska ne more opreti na ugotovitev, da je tožnik plačal dolg, ki s sklepom o dovolitve izvršbe še ni bil poplačan v celoti. Utemeljenost zahtevka za vračilo izterjanega zneska je odvisna od vprašanja, ali je imel davčni zavezanec v času, ko bi mu moral biti presežno izterjani znesek vrnjen, še kakšne druge neporavnane zapadle davčne obveznosti in ali so bili podani pogoji za izvedbo davčnega pobota. Ker je odločitev o tem vprašanju odvisna od pravilne in popolne ugotovitev dejanskega stanja, listine priloženega upravnega spisa pa za takšno ugotavljanje sodišču ne nudijo zadostne podlage, je moralo sodišče tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj- verjetni izgled za uspeh - podaljšanje roka
V skladu z določbo 24. člena ZBPP je organ dolžan ob obravnavi prošnje presoditi tudi podanost t.i. objektivnega kriterija – ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.
S sklepom Upravnega sodišča v Ljubljani, I U 1635/2013 z dne 10. 7. 2014, je bil zavržen tožnikov predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, I U 1635/2013 z dne 5. 12. 2013, iz razloga, ker roka za pritožbo ni mogoče podaljšati, ker gre za prekluzivni rok, ki je določen z zakonom. Glede na tako odločitev sodišča pritožba nedvomno ne bi bila uspešna, zato posledično ni utemeljena tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po samem zakonu - sprememba velikosti objekta - sprememba namembnosti - načelo zaslišanja stranke - dokaz z izvedencem
Organ prve stopnje ni dosledno razčistil, za kateri objekt (ali objekta) tožeča stranka zahteva izdajo potrdila, glede na to, da je prvotna vloga pomanjkljiva, z njenima dopolnitvama pa ni mogoče točno ugotoviti, ali gre za en sam objekt ali dva objekta, ki ju povezuje kasneje zastekljeni osrednji del (zimski vrt) in točno za katere zahteve izdajo potrdila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da bi glede spremembe namembnosti in vpisa te spremembe v uradni dokument, upravni organ moral imeti za podlago določen upravni akt (ali obrazložiti, kako so se vpisi v kataster izvajali), s katerim bi bila morebitna sprememba namembnosti dokazljiva. Objekt med drugim definira njegova velikost, lega na zemljišču in podobno, zato mora objekt, kakršen je bil zgrajen v omenjenem obdobju, obstajati tudi v času zahteve za izdajo potrdila. V konkretnem primeru pa se ni ugotavljajo, v katerem časovnem obdobju se je objekt uporabljal za opravljanje poslovne skladiščne dejavnosti, ali se je namembnost objekta kljub uradni zabeležki, da gre za stanovanjski objekt, bistveno spreminjala, kar pomeni, da se dejansko stanje ni ugotavljalo do te mere, ki bi omogočala pravilno in zakonito odločitev.
Dokazni postopek ne pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme (v tem primeru tožeča stranka), v njem predložiti „nedvomni“ dokaz, ampak je naloga organa, da na podlagi vseh izvedenih dokazov v postopku oceni, ali je stranka uspela dokazati zatrjevano dejstvo ali ne.
Javni poziv 18SUB-OB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoji
Tožeča stranka je bila večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. Sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje. Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana.
ZLDUVCP 9, 9/1, 10, 14. ZDavP-1 člen 125, 125/1, 126.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja - naznanitev kaznivega dejanje
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za vozila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev nima namena izterjave oziroma plačila davka, v tem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšna naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
davek na promet nepremičnin - obvezne sestavine davčne napovedi - listine glede prenosa lastninske pravice na nepremičnini - dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine - zavrženje vloge - odločanje na podlagi verjetnosti
Po določbah 11. člena ZDPN-2 mora davčni zavezanec napovedi za odmero davka na promet nepremičnin priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica na nepremičnini. Izrecno je predpisano tudi, da mora v primeru, če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, napovedi priložiti dokazilo o načinu pridobitve te nepremičnine. Dokazilo o načinu pridobitve nepremičnine torej predstavlja obveznost sestavino davčne napovedi in je zato vlogo, ki te sestavine nima, treba šteti za nepopolno.
Napačno je tožbeno stališče, da za izkaz načina pridobitve nepremičnine zadostuje verjetnost. Po določbi prvega odstavka 5. člena ZDavP-2 se na podlagi verjetno izkazanih dejstev v davčnem postopku lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju, v konkretnem primeru ZDPN-2. Odločanja na podlagi verjetnosti za primer, kakršen je obravnavani, ne določa noben od omenjenih zakonov. Zato je davčni organ utemeljeno ugotavljal materialno resnico s stopnjo prepričanja in pri tem pravilno ugotovil, da predložene listine pridobitve nepremičnine s strani tožnika nedvoumno ne izkazujejo.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Termin „odškodnina“ se nanaša na obe obliki odškodnine, kot ju določa drugi odstavek 105. člena ZUreP-1, torej na materialno odškodnino za razlaščeno. Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ pa se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
razlastitev - odločba o razlastitvi - poseg v zasebno lastnino - sorazmernost posega - ničnost odločbe - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - odločitev brez zahteve stranke - ugasnitev stvarne služnosti
Tožnik ugovora, da je prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico v nasprotju z določbo 92. člena ZUreP-1, ni utemeljil s konkretnimi navedbami, upravni organ pa je presojo tega vprašanja utemeljeval med drugim s podatkom o ugotovitvi namena rabe razlaščenih zemljišč in ugotovitvijo, da na razlaščenih zemljiščih ni bilo formirano kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec bi bil razlastitveni zavezanec in bi mu to predstavljalo glavni vir preživljanja.
Označitev nepremičnin z identifikacijskimi podatki v postopku sprejemanja lokacijskega načrta (Uredbe) ni pogoj za zakonitost takšnega akta, zato tožnik s navedenim ugovorom, ne more utemeljevati trditve o neustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Označitev nepremičnin z identifikacijskimi znaki je namreč nujna v samem postopku razlastitve, kjer morajo biti nepremičnine natančno navedene in označene, tako kot to zahtevajo določbe ZZK-1. Odločba o razlastitvi je namreč podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca v zemljiško knjigo, nepremičnine pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, v konkretnem primeru je to zemljiška parcela.
Razlastitvena upravičenka ni podala zahteve za ugasnitev neprave stvarne služnosti vpisane v korist družbe C., zato je drugostopenjski organ ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1 in je o izbrisu te neprave služnosti odločil brez zahteve stranke. Gre za ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, zato je sodišče presodilo, da je bila odločba drugostopenjskega organa v tem delu nična.
ZDoh-2 člen 90, 90/3, 95, 95-9, 98, 98/6. ZUstS člen 44.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - osebna družba - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Kot pravna podlaga za odločanje v davčnem postopku je bila uporabljena tudi določba tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2. Ta je bila predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, ki je besedilo tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2, ki se glasi: „ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika“, 9. točko 95. člena in šesti odstavek 98. člena ZDoh-2 razveljavilo. Ker se na podlagi 44. člena ZUstS zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne sme uporabiti za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da v ponovnem postopku upošteva navedeno odločbo Ustavnega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 114/2014 z dne 29. 5. 2014, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil, tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna. Sodišče glede na povedano tako nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe
O prošnji tožnika za dodelitev BPP v isti zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila prošnja zavrnjena. Zato je toženka tožnikovo ponovno vlogo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla. Dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, se namreč, kot izhaja iz podatkov v spisu, ni spremenilo in na to se tožnik niti ne sklicuje.