vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči - premoženje upravičenca do brezplačne pravne pomoči - stanovanje
Upravičenec do BPP je dolžan povrniti dodeljena sredstva za BPP, če se je njegovo premoženjsko stanje v štirih letih izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Glede tožnikovega premoženjskega stanja iz listin v spisih izhaja, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, v katerem ne živi in katerega vrednost presega vrednost, do katere se BPP še lahko odobri (13.780,00 EUR). Razlogi, iz katerih tožnik v stanovanju ne živi, z ozirom na citirano zakonsko ureditev za odločitev niso pomembni. Za to, da se stanovanje ne upošteva kot premoženje, je namreč potrebno, da gre za stanovanje, v katerem posameznik (prosilec) ali družina živi, kar pa v konkretnem primeru, ko v stanovanju stanuje tožnikova teta, ni podano. Zato se pravilno ugotavlja, da tožnik pogojev za BPP več ne izpolnjuje in je zato v skladu s prvim odstavkom 49. člena ZBPP dolžan povrniti dodeljena sredstva.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre in ga všteti v lastni dohodek prosilca.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je uporaba drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči protiustavna, kar pomeni, da se do razjasnitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.
Z izdajo drugostopenjske odločbe, s katero je bilo pritožbi tožnikov ugodeno, izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe, bi bil pravilna odmera komunalnega prispevka, ki bi morala temeljiti na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZV-1 člen 108, 136, 136/1, 136/1-3, 150. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranka v postopku - imetnik vodnega dovoljenja - soglasje imetnika vodnega dovoljenja
V določbi 150. člena ZV-1 je izrecno zapisano, da se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Gre torej za soglasje, katerega obstoj ugotavlja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja. To pomeni, da tožeča stranka oziroma imetnik vodnega dovoljenja ni stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak je stranka le soglasodajalec, ki to soglasje izda v posebnem postopku.
razlastitev - odločba o razlastitvi - poseg v zasebno lastnino - sorazmernost posega - ničnost odločbe - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - odločitev brez zahteve stranke - ugasnitev stvarne služnosti
Tožnik ugovora, da je prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico v nasprotju z določbo 92. člena ZUreP-1, ni utemeljil s konkretnimi navedbami, upravni organ pa je presojo tega vprašanja utemeljeval med drugim s podatkom o ugotovitvi namena rabe razlaščenih zemljišč in ugotovitvijo, da na razlaščenih zemljiščih ni bilo formirano kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec bi bil razlastitveni zavezanec in bi mu to predstavljalo glavni vir preživljanja.
Označitev nepremičnin z identifikacijskimi podatki v postopku sprejemanja lokacijskega načrta (Uredbe) ni pogoj za zakonitost takšnega akta, zato tožnik s navedenim ugovorom, ne more utemeljevati trditve o neustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Označitev nepremičnin z identifikacijskimi znaki je namreč nujna v samem postopku razlastitve, kjer morajo biti nepremičnine natančno navedene in označene, tako kot to zahtevajo določbe ZZK-1. Odločba o razlastitvi je namreč podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca v zemljiško knjigo, nepremičnine pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, v konkretnem primeru je to zemljiška parcela.
Razlastitvena upravičenka ni podala zahteve za ugasnitev neprave stvarne služnosti vpisane v korist družbe C., zato je drugostopenjski organ ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1 in je o izbrisu te neprave služnosti odločil brez zahteve stranke. Gre za ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, zato je sodišče presodilo, da je bila odločba drugostopenjskega organa v tem delu nična.
kolektivna organizacija - ukrep nadzornega organa - posredovanje poslovne dokumentacije - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanka težko popravljive škode, ki bi mu nastala v posledici izvršitve izpodbijanega sklepa, ni izkazal. Izvršitev izpodbijanega sklepa torej pomeni izvršitev tožniku s sklepom naložene obveznosti (predložitev poslovne dokumentacije). Tudi ob prisilni izvršitvi tega sklepa (npr. na načine s prisilitvijo) torej ne bi prišlo do položaja, v katerem tožnik ne bi mogel več opravljati dejavnosti kolektivne organizacije (146. člen ZASP), zato ob tem zatrjevana premoženjska škoda - zaradi neuveljavljanja pravic avtorjev in imetnikov sorodnih pravic – imetnikom oziroma tožniku ne bi nastala. To pa pomeni, da tožnik ni izkazal temeljnega pogoja, ki mora biti po določbah 32. člena ZUS-1 izpolnjen, da bi sodišče moglo odločiti o odložitvi izvršitve izpodbijanega sklepa, tj. da bi mu z izvršitvijo tega sklepa nastala težko popravljiva škoda.
Pravne posledice, na kakršne tožnik opira trditve o premoženjski škodi, tj. neuveljavljanje pravic avtorjev in imetnikov sorodnih pravic po kolektivni organizaciji, bi (lahko) nastale le iz odločbe, s katero bi bilo tožniku odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti kolektivne organizacije.
Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2013 točka 5. ZPOP-1 člen 22, 22/1, 22/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti
Objavljeno besedilo javnega razpisa je skladno z določbami ZPOP-1, ki v določbi 4. točke prvega odstavka 22. člena določa, da mora objavljeni javni razpis med drugim vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki.
V postopku javnega razpisa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev, kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisane pogoje. To nadalje pomeni, da je nesporna ugotovitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena na podlagi meril s 67 točkami in ugotovitev, da se je prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, dvignil od minimalnega števila razpisanih 60 točk, na 80 ali več točk, narekovala odločitev, da se vlogi tožeče stranke ne ugodi. Takšni odločitvi ni mogoče očitati, da nasprotuje določbam javnega razpisa, niti da je netransparentna in arbitrarna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nujnost in sorazmernost ukrepa - begosumnost
V upravnem postopku in na glavni obravnavi je tožnik navajal, da je v prvem postopku navajal bratovo ime, ker so ga domači začeli tako klicati po tem, ko je njegov brat, ki naj bi bil njegov dvojček, umrl. Na glavni obravnavi pa ni znal pojasniti, zakaj se v Nemčiji ni predstavil z istim imenom, kot prvič v Sloveniji. Prav tako ni pojasnil, zakaj je navajal različne datume rojstva. Zato je po presoji sodišča tožbena trditev, da gre za tožnikovo zmoto v imenu, neprepričljiva. Nasprotno, iz teh okoliščin in tožnikovih navedb, s katerimi pojasnjuje različno uporabo imena, izhaja najmanj sum, da tožnik zavaja azilni organ oziroma zlorablja postopek za priznanje mednarodne zaščite.
Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru utemeljeno uporabljen strožji ukrep (omejitev gibanja na prostore Centra za tujce – druga alineja drugega odstavka 51. člena ZMZ), saj je tožnik prvič, ko je bil nastanjen v Azilnem domu, Republiko Slovenijo samovoljno zapustil, iz izjav, danih v tem postopku, pa izhaja, da tudi tokrat želi zapustiti Slovenijo in oditi v Nemčijo (ker naj v Sloveniji ne bi bilo verske skupnosti, ki ji pripada, in ker naj bi bila v Nemčiji boljša zdravstvena oskrba).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uapeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani, s sodbo opr. št. I U 1067/2014 z dne 29. 7. 2014, tožbo prosilca zoper odločbo, št. Bpp 52/2014 z dne 20. 5. 2014, zavrnilo. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
ZLDUVCP 9, 9/1, 10, 14. ZDavP-1 člen 125, 125/1, 126.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja - naznanitev kaznivega dejanje
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za vozila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev nima namena izterjave oziroma plačila davka, v tem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšna naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
Javni poziv 18SUB-OB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoji
Tožeča stranka je bila večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. Sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje. Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana.
Za postopke javnih razpisov je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od ocene oziroma vrednotenja posamezne operacije, glede na vnaprej določena merila. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije.
Ocena vloge tožeče stranke po obeh spornih merilih, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, ni neskladna z objavljenimi merili javnega razpisa, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. Na drugi strani tožnica s sklicevanjem na obrazložitev poslovnega načrta ni dokazala, da izpolnjuje pogoje spornih dveh meril.
Izpodbijani sklep je obrazložen v zadostni meri, da omogoča sodno presojo njegove zakonitosti, ocenitev meril ostalih vlagateljev pa ne more biti sestavni del izpodbijane odločitve. Tožnica pa se lahko o ocenjevanju vlog po razpisanih merili prepriča z vpogledom v te vloge.
Odškodnina zaradi razlaščene nepremičnine obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine. V obravnavanem primeru znesek 656.050,30 EUR ni bil vključen v odmero dohodnine tožniku, saj predstavlja neobdavčljivo odsvojitev kapitala po 3. točki 95. člena ZDoh-2. Znesek 1.000.000,00 EUR, ki ga je tožnik prav tako prejel na podlagi pogodbe, pa je davčni organ utemeljeno štel kot neto drug prejemek v skladu s 105. členom ZDoh-2, saj je ugotovil, da ne gre za stranske stroške, ki bi tožniku nastali v zvezi z razlastitvijo.
O prošnji tožnika za dodelitev BPP v isti zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila prošnja zavrnjena. Zato je toženka tožnikovo ponovno vlogo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla. Dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, se namreč, kot izhaja iz podatkov v spisu, ni spremenilo in na to se tožnik niti ne sklicuje.