odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - sredstva za privatno potrošnjo - premoženje - posojila - dokazovanje - dokazno breme
Davčna osnova za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 je ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določiti verjetno davčno osnovo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme na zavezancu. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri v dvomu odloči v korist zavezanca, davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.
ZPOP člen 14. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 - 2014.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - merila javnega razpisa - ocena vloge
V zadevi je sporno točkovanje vloge tožeče stranke po merilu "Inovativnost v povezavi z operacijo" kot enem od sedmih meril iz razpisa, pri katerem je tožeča stranka dosegla 17 od možnih 20 točk. Pri tem prijavitelj prejme za operacijo oceno 17 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja, oziroma 20 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Razlika je torej v tem, da gre v prvem primeru za operacijo, ki prispeva k izboljšanju obstoječega proizvoda in v drugem primeru za uvedbo novega proizvoda, pri čemer se v skladu s pogoji omenjenega merila kot nov proizvod obravnava tisti proizvod, ki še ni bil v programu podjetja, temeljito izboljšan proizvod pa nadgradnjo že obstoječega, dvig kvalitete oziroma večjo spremembo funkcionalnosti. V konkretnem primeru je tožeča stranka kot operacijo prijavila nakup nove tehnološke linije za izdelavo aluminijastih lamelnih plaščev. Aluminijasti plašči pa so le sestavni del žaluzij in s tem tudi novega produkta ter da se zato z uvedbo nove tehnološke rešitve ne uvaja (neposredno) nov proizvod, ki še ni bil v programu podjetja, temveč omogoča le temeljita izboljšava žaluzij kot „obstoječega proizvoda, ki je rezultat lastnega razvoja“ v smislu določb obravnavanega merila. Iz vloge tudi ni razvidno, da bi izvedba novega produkta ne bila možna brez izdelave lamelnih plaščev na podlagi nove tehnologije. Razvidno je le, da gre le za prihranek in za možnost hitrejšega prilagajanje kupcem. To pa pomeni, da je bilo točkovanje po merilu 2 „Inovativnost v povezavi z operacijo“ s strani komisije pravilno in da tožbenim ugovorom, ki se nanašajo na sporno točkovanje, ni mogoče slediti.
upravni postopek - davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Drugostopenjski organ o zakonitosti prvostopenjske odločbe ne more odločati po nadzorstveni pravici, če je sam že odločal o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo in to odločbo presodil za zakonito. Namen izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici je namreč ravno nadzor drugostopenjskega organa nad zakonitostjo aktov prve stopnje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturnovarstveno soglasje - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopni organ bi moral tožniku omogočiti, da se izjavi (tudi) o odgovoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 30. 8. 2013 (9. člen ZUP, 146. člen ZUP), in šele po tem izdati odločbo z vsebino, ki bi bila rezultat v celoti pravilno izpeljanega ugotovitvenega postopka.
upravni postopek - vpogled v spis - pravni interes
Prvostopenjski organ je, ko je odločal o tožnikovi pravici do vpogleda v upravno zadevo, nepravilno razlagal in uporabil določbo drugega odstavka 82. člena ZUP. Iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 83/2010 namreč izhaja, da je prvostopenjski organ tožnikov predlog, da se delno izreče za nično denacionalizacijska odločba z dne 12. 8. 2002, zavrnil (pomeni, da je odločil o njem meritorno in ne formalno), kar pomeni, da je s tem tožniku posredno priznal tudi pravni interes (ob tem ko pa odločitev v izpodbijanem sklepu opira na ugotovitev, da tožnik v izkazovanju pravnega interesa v dosedanjih postopkih, ki so bili vodeni na podlagi različnih njegovih vlog, ni bil uspešen).
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz pisnega sporočila, puščenega tožniku, izhaja, da je rok iz tretjega odstavka 87. člena ZUP začel teči 7. 9. 2014, kar pomeni, da se je iztekel 22. 9. 2014. Rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 23. 9. 2014 in se je iztekel 22. 10. 2014, tožnik pa je tožbo vložil 24. 10. 2014, torej prepozno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - preklic pooblastila odvetniku - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
O prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju je že odločeno, in sicer je tožnici brezplačna pravna pomoč prenehala s pravnomočno odločbo št. Bpp 461/2010-28 z dne 21. 8. 2013. S tem ko je tožnica v novem postopku zahtevala dodelitev BPP v obliki sestave pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, je po presoji sodišča šlo za isto stvar, v kateri je organ za BPP že odločal. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in pravno relevantno dejansko stanje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena.
Odlok o načrtu za kakovost zraka Mestne občine Ljubljana člen 2, 4.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - uporaba materialnega prava - retroaktivna uporaba predpisa
Med strankama je sporna odločitev tožene stranke, da se vloga tožnika za dodelitev spodbude v obliki nepovratnih sredstev za ukrep C – vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne toplotne vode, ne dodeli. V konkretnem primeru je tožena stranka pravilno upoštevala predpise, ki so veljali v času odločanja in izdaje izpodbijane odločbe. Iz listin upravnega spisa namreč nesporno izhaja, da je 3. 7. 2014, ko je bila izdana izpodbijana odločba, Odlok o načrtu za kakovost zraka Mestne občine Ljubljana že stopil v veljavo (5. 4. 2014). Tako po presoji sodišča v danem primeru ne gre za uporabo predpisa lokalne skupnosti za nazaj oz. za retroaktivno uporabo predpisa. Tako ne gre slediti predlogu tožnika, da so za predmetno zadevo odločujoči predpisi, ki so veljali na dan oddaje vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu.
ZG člen 19, 19/2. ZIN člen 32. ZUS-1 člen 20, 20/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - opravljanje gozdarske dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje del v gozdovih - tožbena novota
Tožnik z nedopustnimi novimi dokazi ter neizkazanimi navedbami ni uspel izpodbiti ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je opravljal dela sečnje v gozdovih na parceli 929/16, 714/2 in 723/1, katerih lastnik ni bil, ter ugotovitve, da v postopku ni izkazal izpolnjevanja predpisanih pogojev za izvajanje del v gozdovih. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je inšpektor lahko ukrepal v skladu s pooblastili, ki jih ima po ZG in ZIN.
strokovni nadzor nad delom zdravnice - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker se o isti upravni zadevi že vodi upravni oziroma sodni postopek, je bila tožničina vloga zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Pravilnost in zakonitost že izdane zavrnilne odločbe pa se bo presojala v upravnem sporu, ki ga tožnica že sprožila pred Upravnim sodiščem RS.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno po drugem odstavku 67. člena ZUP nepopolno prošnjo zavrgel, saj tožnik po pozivu organa za BPP v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Da je pravilna presoja organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1324/2014 z dne 24. 9. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 144/2014 z dne 3. 7. 2014.
Sodišče verjame, da poslovodstvo tožeče stranke ni bilo vključeno v posle z rezervnimi deli in da ni bilo seznanjeno z načinom njihove nabave in plačevanja. Vendar za ugotavljanje, ali je posel navidezen, v konkretnem primeru ni bistveno, kaj je o poslu vedelo poslovodstvo, temveč je bistvena zgolj vloga, ki jo je pri sklepanju posla imel B.B. kot (po zaposlitvi) pooblaščena oseba tožeče stranke. Glede vprašanja, ali je bil komisijski posel navidezen, se sodišče strinja z davčnim organom, da v obravnavanih primerih nakupa oziroma prodaje blaga – rabljenih delov za medicinske aparate ni šlo za komisijsko prodajo in da sta za to vedela oba udeleženca v poslu: A.A. s.p. in B.B., ki je nastopal v vlogi zastopnika tožeče stranke. S komisijskim poslom se je prikrival nakup blaga – rezervnih delov od fizičnih oseb. Sodišče sledi tudi ugotovitvi, da je bil B.B. tisti, ki je prejel denar, ki ga je A.A. s.p. po izstavljenih računih nakazala tožeča stranka. Glede na to, da so mu bila sredstva izplačana v gotovini, je B.B. lahko z njimi ravnal povsem samostojno. Ker drugih dokazov o razpolaganju z izplačanim zneskom ni, je sredstva, ki jih je prejel B.B., šteti za njegov drug dohodek iz 105. člena ZDoh-2. Čim pa gre za drug dohodek fizične osebe, se tožeči stranki kot izplačevalcu dohodkov in s tem kot plačniku davka utemeljeno in skladno z določbami ZDoh-2 in ZDavP-2 odmeri in naloži v plačilo akontacija dohodnine po stopnji 25% od izplačanih zneskov ter pripadajoče obresti.
ZMZ člen 3, 3/1, 3/1-8, 3/1-12, 30. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
mednarodna zaščita - stranka v postopku mednarodne zaščite - državljan države članice EU - zavrženje vloge
Kot državljan države članice EU tožnik ne more biti stranka v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, enako kot tudi ne državljani Republike Slovenije, saj je tudi Republika Slovenija, enako kot tožnikova izvorna država Češka republika, prav tako država članica EU, državljani obeh omenjenih držav pa imajo poleg svojega nacionalnega državljanstva istočasno tudi državljanstvo EU.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZUP člen 260, 260-2, 263, 263/5, 265, 267, 267/2.
davčni postopek - obnova postopka - rok za obnovo postopka - kriva izpovedba - kaznivo dejanje - trditveno in dokazno breme
Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. Zgolj trditev tožnika, da obstoji obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP oziroma iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2, ker naj bi bila odgovorna oseba tožnika zaradi krivega pričanja pravnomočno obsojena, ne zadošča. Dokaznega bremena tudi ni mogoče prevaliti na toženko oziroma sodišče, saj gre za postopek, ki se vodi na predlog stranke.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev sklepa - načelo enakosti pred zakonom
Obrazložitev izpodbijanega sklepa o dodelitvi sredstev je v delu, ki se nanaša na merilo „vpliv projekta na okolje“ tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Da predloženi, a nepresojeni dokazi pri tem merilu niso nedovoljena novota, toženka v odgovoru na tožbo niti ne zanika. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Pri tem ne gre prezreti, da tožniku manjka le 1 točka do dodelitve sredstev na podlagi javnega razpisa. Sodišče pripominja, da je za postopek javnega razpisa ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave zahteva nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik je zamudil prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, v prošnji za BPP pa tudi ni izkazal opravičljivih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. Pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odmera prispevka - višina prispevka - registrirana dejavnost
Z dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v upravnem postopku, tudi po mnenju sodišča ni izkazala drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo upoštevano pri izdaji izpodbijane odločbe. Tožena stranka ji je zato na podlagi pridobljenih podatkov pravilno obračunala prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da je tožnik, skupaj z družino, Republiko Slovenijo zapustil julija 1991, torej več kot sedem mesecev prej, kot je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva (iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 26. 2. 1992), zato ni mogoče trditi, da je RS zapustil zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.