brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor tretjega v izvršilnem postopku
Tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom, da ni (več) lastnik nepremičnine, saj ima v izvršilnem postopku pravico vložiti t.i. ugovor tretjega tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (64. člen ZIZ), to pa je tretji in ne dolžnik. Tožena stranka je zato utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Sodišče vse do dneva izdaje tega sklepa ni prejelo izjave stalnega skrbnika tožnika glede tožbe oz. da prevzema postopek, zato je ugotovilo, da je tožbo vložila oseba, ki nima procesne sposobnosti in tako ne more biti stranka v tem postopku. Gre za pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje pri ugotavljanju dejstev uporabil situacijski načrt, ki ni bil predmet lokacijskega dovoljenja za sporno gradnjo, zato je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, v posledici česar je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da je tožnik, skupaj z družino, Republiko Slovenijo zapustil julija 1991, torej več kot sedem mesecev prej, kot je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva (iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 26. 2. 1992), zato ni mogoče trditi, da je RS zapustil zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZTuj-2 člen 64, 64/4. ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 215, 215/4, 215/6.
tujec - odločba o vrnitvi - pravica do pritožbe - dvostopenjski postopek - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - rok za vložitev pritožbe
V obravnavani zadevi upravni postopek še ni bil končan, saj tožnik zoper prvostopenjsko odločbo (še) ni vložil pritožbe, ker je bil s pravnim poukom v izpodbijani prvostopenjski odločbi napačno poučen glede (izostanka) možnosti vložitve pritožbe. Zakonodajalec je v tovrstnih zadevah predpisal dvostopenjski upravni postopek, saj je skladno s 4. odstavkom 64. člena ZTuj-2 zoper odločbo o vrnitvi, ki jo je izdala policija, dopustno vložiti pritožbo v roku 3 dni od vročitve odločbe, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, najkasneje v 8 dneh, kar hkrati pomeni, da upravni spor zoper prvostopenjsko odločbo ni dopusten.
Ker za stranko, ki se ravna po napačnem pravnem pouku to ne sme imeti nobenih škodljivih posledic, začne teči za tožnika tridnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo šele od dneva vročitve tega sklepa.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer navedeno, katera merila so bila pri toženi stranki upoštevana, iz izpodbijane odločbe ter upravnega spisa pa ni mogoče ugotoviti, katere okoliščine je strokovna komisija upoštevala pri njihovem ovrednotenju. Iz priložene razpredelnice o dodelitvi točk namreč niso razvidni razlogi, zaradi katerih je bilo tožeči stranki po navedenih kriterijih dodeljeno zmanjšano število točk oziroma ji točke niso bile dodeljene. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, navedeno pa pomeni, da preizkus, ali je bila vloga tožeče stranke ocenjena v skladu z razpisnimi merili, ni mogoč, kršena pa so bila tudi ustavno pravna načela, predvsem načelo transparentnosti, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Iz izpodbijanega sklepa in iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je organ za BPP v postopku po uradni dolžnosti pridobil podatke o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov. Drugih dejstev, ki so po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP pravno relevantne, pa sploh ni ugotavljal. Organ tudi ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom istega člena, saj pred izdajo izpodbijanega sklepa ni upošteval določb zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči. Navedene določbe zavezujejo pristojni organ, da okoliščine, določene v 49. členu ZBPP, ugotovi po izvedenem ugotovitvenem postopku (42. člen ZBPP), upravičencu pa dajejo možnost, da s pristojnim organom sklene pisni dogovor o načinu plačila (43. člen ZBPP). Izpodbijani sklep je bil zato po presoji sodišča izdan vsaj preuranjeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor tretjega v izvršilnem postopku
Niti iz podatkov v upravnem spisu niti iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi tožeča stranka na podlagi pravnega posla, sklenjenega v obliki, ki je predpisana za prenos lastninske pravice, lahko pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe v izvršilni zadevi, ki teče zoper njenega partnerja. Ob takem dejanskem stanju pa tožeča stranka z ugovorom v izvršilni zadevi ne more izkazati pravice na predmetu izvršbe. Za vložitev ugovora zato nima verjetnih izgledov za uspeh oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
V konkretnem primeru je obstoječe stanje, kolikor ga predstavlja zakonito zgrajena obstoječa vmesna AB plošča s kletjo med obema objektoma, pomembna z vidika zatrjevanega vpliva načrtovane gradnje na stanovanjsko hišo tožnikov. Slednja namreč zatrjujeta, da bo načrtovani objekt s svojo zunanjo ureditvijo, zunanjim stopniščem in vhodom vplival na obstoječo AB ploščo in s tem na stabilnost njune hiše, s tem ko jo bodo ti posegi bodisi dodatno obtežili, bodisi bo zaradi njih potrebno njeno delno rušenje.
obnova upravnega postopka - ponarejena listina - verjetno izkazane okoliščine
Za ugotovitev pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka zadošča že ugotovitev, da tožnik v postopku na prvi stopnji z ničimer ni dokazoval trditve, da podpis na pooblastilu, s katerim je skupnost stanovalcev pooblastila A.A. za zastopanje v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, ni njegov. Zato sodišče soglaša s stališčem toženke, da zgolj posplošeno zatrjevanje, da podpis na pooblastilu, ki ga je predložil, ni njegov, še ne dokazuje te trditve.
Med strankama ni sporno, da se sedanja lastnica sosednje parcele z obravnavano gradnjo ne strinja, česar tudi po presoji sodišča ni mogoče razumeti drugače kot umik soglasja, ki ga je za gradnjo dala njena pravna prednica. Tožnik poleg tega niti ne zatrjuje, da bi bilo soglasje, na katerega se sklicuje, dano za gradnjo konkretnega, obravnavanega objekta. Sodišče se zato strinja s stališčem toženke, da tega soglasja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati.
Javni razpis za ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2010 točka 5.
program razvoja podeželja - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom - javni razpis - razpisni pogoji
Po projektni dokumentaciji je predmet naložbe tudi montažna nadstrešnica v skupni površini 500 m², v vrednosti 177.600 EUR, kar terja izvedbo tehnološke situacije projekta z natančno lokacijo nadstrešnic in tehnično skico nadstrešnic. V Prilogi 1 razpisne dokumentacije je namreč zahtevano, da mora biti v primeru gradenj priložena projektna dokumentacija, ki jo sestavljajo dokumenti, iz katerih so razvidni: tloris in lokacija naložbe (številka parcele, tloris objekta z vrisano tehnološko situacijo pred in po naložbi) in tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov. Iz projektne dokumentacije in vloge pa je razvidno, da je tožeča stranka za postavitev takšne nadstrešnice navedla le, da gre za mobilni objekt, kar pa tudi po presoji sodišča ne zadostuje razpisnimi pogojem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - obnovitveni razlog - nepravilna uporaba predpisa
Navedbe o nepravilni uporabi predpisov glede obveznosti pridobitve lokacijskega dovoljenja, ki so veljali v času gradnje, ne utemeljujejo okoliščin uveljavljenega obnovitvenega razloga. Enako velja glede zakonitosti izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba prostora - zelene površine
Iz veljavne (pod)zakonske ureditve namenske rabe prostora izhaja, da se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območij stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam. Na območjih, ki jih prostorski akt opredeljuje kot zelene površine, pa glede na namen teh površin (izvajanje športnih in rekreativnih dejavnosti) gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko bivanje v RS - poskus vrnitve v RS
Tožnica za relevantno obdobje od junija 1994 ni uspela izkazati pogoja dejanskega življenja v RS. Nobeno od dokazil, pridobljenih v tem postopku, niti dokazila, ki jih je pridobil upravni organ iz uradnih evidenc, ne izkazujejo, da se je tožnica v relevantnem obdobju poskušala vrniti v RS in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem niti teh ravnanj ne navaja v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - prepoved ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja
Tožnik sredstev za plačilo zahtevanega zneska nima, oziroma ga ne bi zmogel brez ogrožanja (glede na tožnikovo in ženino zdravstveno stanje) preživljanja obeh družinskih članov. Zato je treba določila 48. člena ZBPP razlagati tako, da niso v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - presoja dokazov
Prvostopenjski organ je v postopku zaslišal predlagane priče in izvedel še nadaljnje dokaze, na katere je nato oprl ugotovitev, da tožnice niso uspele dokazati, da je bila obravnavana stavba zgrajena pred 31. 12. 1967. Pri tem je po eni strani navedel jasne in določne razloge, zakaj ne sledi izpovedbam prič, po drugi strani pa, zakaj se je pri svoji ugotovitvi oprl na ortofoto posnetek, in to kljub njegovim domnevnim pomanjkljivostim.
To, da se tožnice z dokazno oceno ne strinjajo, še ne pomeni, da jim je bilo z njo poseženo v ustavno pravico do enakega varstva pravic ali da jim je toženka odrekla ali celo prepovedala uporabo določenih dokazov. Enako velja tudi za trditev, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Med strankama je sporno, ali je bil tožnikov objekt res na novo priključen na komunalno opremo, saj tožnik trdi, da je bil že pred priključitvijo na leta 2013 zgrajeno kanalizacijo priključen na javno kanalizacijsko omrežje.
Toženka je ves čas upravnega postopka navajala, da to ni mogoče, ker tako omrežje na območju, na katerem se nahaja tožnikova stavba, pred letom 2013 ni obstajalo. Negativna dejstva – torej tudi neobstoj javnega kanalizacijskega omrežja – je smiselno nemogoče dokazati, zato je v obravnavani zadevi tožnik tisti, ki bi moral dokazati obstoj javnega kanalizacijskega omrežja in da je bila njegova stavba na to omrežje priključena.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke - občina - pravni interes
Tožnica ni izkazala, da bi imela izdaja gradbenega dovoljenja neposreden vpliv na izvrševanje njenih pravic. Po tožbenih navedbah je namreč podlaga za odškodninski zahtevek zoper njo trditev, da je obravnavani, že zgrajeni objekt, zaradi nezakonite ukinitve javnega dobra ostal brez dostopa. Te okoliščine pa odločba, izdana v obnovljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt, ne more v ničemer spremeniti. Vpliv morebitne razveljavitve gradbenega dovoljenja na izvrševanje tožničinih pravic je torej zgolj hipotetičen oziroma posreden, njen interes za izdajo oziroma neizdajo gradbenega dovoljenja pa ima v kontekstu obravnavanega postopka značaj dejanskega in ne pravnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je bil tožnik seznanjen, da lahko na podlagi 60. člena ZKP v osmih dneh sam začne kazenski pregon in sicer tako, da zahteva posamezna preiskovalna dejanja pred okrajnim sodiščem, ali vloži ustrezni obtožni predlog. Zoper omenjeni sklep tako ni možno vložiti pritožbe, zato je tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo nerazumna in nima izgleda za uspeh.