brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči zgolj citirala določilo četrtega in petega odstavka 43. člena ZBPP, ni pa iz sklepa in iz spisa razvidno, ali je bila tožniku dana možnost, da predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila. Tovrstnih sklepov o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek - za posamezno dejanje pooblaščen odvetnik
Tarifna št. 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Gre torej za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje nagrade v celotnem postopku.
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 36/1-4. ZJA člen 19. ZRRS člen 18.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt politične diskrecije - imenovanje direktorja agencije - zavrženje tožbe
Predmetne odločbe tožnik ne more izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Gre za akt politične diskrecije, za katerega je upravni spor po 3. členu ZUS-1 izrecno izključen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - stranski udeleženci - pravni interes
Tožniki s tožbenimi ugovori utemeljujejo predvsem svoj dejanski interes proti postavitvi bazne postaje mobilne telefonije, vendar si z njimi ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, zato jih sodišče ni obravnavalo.
upravni spor - procesna predpostavka za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Upravno sodišče je namreč v upravnem sporu opr. št. I U 1431/2013, v katerem je tožbi zoper prvo točko izreka iste odločbe, ki je predmet izpodbijanja tudi v tem upravnem sporu, ugodilo in je prvo točko izreka odločbe odpravilo s sodbo z dne 29. 10. 2014, ki je tega dne postala tudi pravnomočna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik ni upravičen podati nove prošnje za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, potem ko mu je bila za to zadevo že izdana odločba na podlagi 11. odstavka 30. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - odklonitev mediacije pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč
Omejitveni pogoj iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP velja za tistega, ki že ima status prosilca za brezplačno pravno pomoč, ne pa tudi za tistega, ki bo morda šele postal prosilec za brezplačno pravno pomoč.
ZMZ člen 28, 28/2, 28/3, 68, 89, 106. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine zaščite člen 7, 15b, 15c. EKČP člen 3.
Sodišče zatrjevane posledice posilstva in dokazno oceno tožene stranke glede tega presoja samo z vidika pogojev za subsidiarno zaščito, ne pa tudi z vidika pogojev za status begunca. To pomeni, da so v tem postopku relevantne samo tiste zatrjevane posledice dejstev, da je bil tožnik kot pripadnik Hazarov žrtev posilstva, za katere je mogoče reči, da bi tožniku ob vrnitvi onemogočile organizacijo življenja v smislu zagotovitve osnovne varnosti ter minimalnih pogojev za preživetje.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni upoštevala dejavnikov za oceno stopnje splošnega nasilja in je zaradi tega nepravilno uporabila določilo 3. alineje 28. člena ZMZ. Tožena stranka sicer v izpodbijanem aktu povzema razne podatke iz številnih relevantnih informacij o stanju v izvorni državi, vendar pa je dokazno oceno oprla na dejstvo, da se v štirih mesecih zgodi 12 varnostnih incidentov oziroma da številka 3000 civilnih žrtev na leto v državi, ki ima od 23 do 30 milijonov ljudi, kaže na to, da je ogroženost prebivalstva precej nizka. Ta matematični izračun ni v mednarodni praksi uveljavljeni dejavnik za oceno stopnje splošnega nasilja, kajti ob uporabi tega kriterija bi se lahko število mrtvih in ranjenih civilistov še vedno zelo povečevalo skozi določeno časovno obdobje, pa primerjava med številom žrtev in celotnega števila prebivalstva ne bi vodila do ugotovitve o zadostni stopnji splošnega nasilja, pri čemer niti ni jasno, katero matematično razmerje tožena stranka šteje za zadostno stopnjo splošnega nasilja za uporabo subsidiarne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je bil tožnik seznanjen, da lahko na podlagi 60. člena ZKP v osmih dneh sam začne kazenski pregon in sicer tako, da zahteva posamezna preiskovalna dejanja pred okrajnim sodiščem, ali vloži ustrezni obtožni predlog. Zoper omenjeni sklep tako ni možno vložiti pritožbe, zato je tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo nerazumna in nima izgleda za uspeh.
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo člen 1. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nakup poslovne nepremičnine - razpisni pogoji - predhodno dodeljena nepovratna sredstva
Med strankama ni sporno, da tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu kandidira z investicijo za nakup stavbe, katere investitor je za gradnjo te stavbe prejel državno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. S tem pa je podana ovira za odobritev sredstev tožeči stranki po predmetnem javnem razpisu, saj sofinanciranje ni mogoče, če je stavba, za nakup katere gre, v zadnjih desetih letih že bila predmet dodelitve nepovratnih javnih sredstev ali nepovratnih sredstev skupnosti.
ZUP člen 113, 113/1. ZPP člen 180, 180/1, 325. ZUS-1 člen 40, 40/1.
upravni spor - odprava izpodbijanega akta - dopolnilna sodba - stroški upravnega postopka
Tožbeni predlog, v mejah katerega sodišče presoja zakonitost upravnega akta, in na podlagi katerega tožeča stranka utemeljuje predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP, o katerem odloča sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku, in glede katerega je mogoče predlagati dopolnilno sodbo po 325. členu ZPP. Zato določbe ZPP o dopolnilni sodbi glede na naravo odločanja v upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ker mesečni dohodek tožeče stranke presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na njeno slabo premoženjsko stanje, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - prosilec iz Afganistana - notranja razselitev
Preuranjena je odločitev tožene stranke, da tožniku v primeru notranje razselitve v Kabul ne bi grozila resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Po stališču Vrhovnega sodišča ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo tožnik sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Prav na tej hipotetični domnevi pa temelji izpodbijana odločba.
policist - imenovanje v uradniški naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Po sodni praksi je zakonito imenovanje javnega uslužbenca zaradi premestitve v drug naziv, ki je po aktu o sistemizaciji pogoj za zasedbo delovnega mesta, če uradnik ohrani isto stopnjo naziva.
ZVNPP člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 10, 10-6. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 2.
Cena posamezne dimnikarske storitve vključuje pripravo na izvedbo storitve, storitev samo, administrativne stroške in stroške izdelave poročil. Gre za storitev, katere cena je določena v celoti v sklepu Vlade RS, zato ni nikakršne podlage za dodatno zaračunavanje pregleda pomožnih naprav po porabljenem času. Zaračunavanje storitve letnega pregleda in pregleda pomožnih naprav ob rednem letnem pregledu pomeni zato agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
V zvezi z razlago pojma kmeta mejaša je v upravno sodni praksi sprejeto stališče, da je to tudi kmet, ki je lastnik zemljišča, ki je ločeno od zemljišča, ki je predmet prodaje, zgolj s cesto oz. potjo.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - začasna odredba
V kolikor bi bil izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da Republika Slovenija ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo predan Republiki Bolgariji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje, izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Torej vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno življenje v Republiki Sloveniji - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
V skladu s 149. členom ZUP je upravni organ pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno kazensko sodbo, kar velja ne glede na to, v kakšnem postopku je bila ta kazenska sodba izdana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožena stranka je na določilu petega odstavka 420. člena ZKP utemeljevala, zakaj meni, da tožnik z zahtevo za varstvo zakonitosti ne bi mogel biti uspešen, saj je navedla, da je o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja kot razloge za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, že odločalo Višje sodišče v Ljubljani, kar pomeni, da bi Vrhovno sodišče RS v skladu s petim odstavkom 420. člena ZKP tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - gotovina
Davčni organ je v skladu z določili ZDavP-2 (predvsem na podlagi 39. člena) pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Preverjajo se lahko vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo.
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Davčni organ je v konkretnem postopku upošteval predlagane dokaze, tudi izjavo priče, predlog za njihovo zaslišanje obrazloženo zavrnil, ter navedel logične in utemeljene razloge.
V konkretnem primeru bi kot zadovoljiv objektivni dokaz, na podlagi katerega bi bilo moč verjeti darilni pogodbi med očetom in tožnikom, torej da je tožnik prejel celoten znesek prodanih očetovih nepremičnin, šteti ali davčno napoved darila davčnemu organu, ki je tožnik ni vložil takrat, ko naj bi darilo prejel, ali kakšen drug dokaz, ki bi bil v povezavi z vsemi ugotovljenimi okoliščinami verodostojen.