Na računih so navedene pogodbe o poslovnem sodelovanju, vendar so te po vsebini tako splošne, da iz njih natančne vsebine poslovnega dogodka tudi po mnenju sodišča ni mogoče ugotoviti. Vsi sporni računi ne vsebujejo podatkov o vrsti in količini zaračunanih storitev. To pa je eden od pomembnih elementov, ki mora biti na računu naveden, da omogoča identifikacijo poslovnega dogodka in je tudi ena od obveznih sestavin računa, v skladu z določbo 82. člena ZDDV-1. Posledično davčnemu organu ni bilo potrebno ugotavljati in ocenjevati, ali so v zadevi podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v dokazovale, ali je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - vabilo na ustno obravnavo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker se tožnik in A.A. ustne obravnave nista udeležila, je geodetski organ v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZEN pravilno štel, da se strinjata s potekom predlagane meje.
Pravilna je ocena prvostopnega organa v sklepu z dne 17. 4. 2013, da v vlogi niso bili navedeni konkretni in upravičeni razlogi, saj sta tožnik in žena zgolj splošno in neizkazano zatrjevala, da bosta odsotna ter da zato prosita za preložitev za tri mesece ali več, hkrati pa tudi, da bosta poskušala pridobiti dodatna izvedenska mnenja. Ob sklicevanju na načelo ekonomičnosti postopka in 102. člen ZUP, pa je prvostopni organ utemeljeno zavrnil predlog za preložitev naroka, hkrati pa je mogel nadaljevati s postopkom, saj pritožba zoper sklep ni dovoljena.
Sodišče ne dvomi v ugotovitev davčnih organov, da dobava blaga tožeči stranki po računih trgovine A. ni bila opravljena in da plačila, opravljena po teh računih, niso bila porabljena za namene poslovanja, to je za nabavo materiala. Pač pa po presoji sodišča v postopku ni bilo kot nesporno ugotovljeno, da je trgovina A. nakazane zneske predala B.B. ter da je le-ta to potrdil s podpisom na komisijskem listu. Ugotovitve v zvezi s komisijskimi listi in s prejemom denarja torej niso nesporne. Kljub temu pa presoje s tem povezanih ugovorov ni niti v prvostopenjski in tudi ne v drugostopenjski odločbi. Razlogi v tej zvezi pa so za odločitev bistveni, saj naj bi bilo prav (in samo) iz komisijskega lista razvidno, da je B.B. prejel denar in da je zato (kot fizična oseba) tisti, za katerega se tožeči stranki odmerja in nalaga v plačilo akontacija dohodnine. Obenem gre pri komisijskem listu za listino, ki (edina) izkazuje položaj B.B. kot komitenta in s tem za listino, ki v bistvenem potrjuje tisto, kar je glede načina poslovanja s tožečo stranko povedal A.A. v svoji izjavi, in ki ji tožeča stranka prav tako nasprotuje že ves postopek. Ker torej za odločitev bistvene okoliščine niso bile presojene v celoti, oziroma to vsaj iz davčnih odločb ni razvidno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da po potrebi dopolni ugotovitveni postopek in v zadevi ponovno odloči.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - načelo materialne resnice - dokazno breme
V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstvo oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran.
Dokapitalizacijo, financirano s strani tožnika, je davčni organ zajel med uporabo sredstev tožnika, ker je nakazal sredstva s svojega TRR za dokapitalizacijo pravne osebe G. d.o.o. Na tekočem računu tožnika davčni organ tudi ni našel vračila sredstev iz naslova financiranja dokapitalizacije pravne osebe s strani tožnika. Vsa nakazila s strani navedene družbe so bila namreč iz naslova vračila posojila.
Naknadno prilagajanje zneska obresti glede na trimesečni EURIBOR indeks zaradi znižanja obrestne mere pomeni znižanje cene, zato gre za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Na podlagi drugega odstavka 68. člena ZDDV-1 bi tožnik moral (na podlagi izdanih dobropisov družbe A. d.o.o.) napraviti popravek prvotnega odbitka vstopnega DDV.
Zavezančeva pravica do znižanja davčne osnove ni odvisna od kupčevega (leasingojemalčevega) soglasja, kot to meni tožnik. Zato je neutemeljena njegova trditev, da bi moral zaradi zavrnitve dobropisov davčni organ dodatno odmeriti DDV leasingodajalcu in ne tožniku kot leasingojemalcu.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 34, 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženje zavezanca za davek
Za izpodbijano odločitev je relevantno zgolj dejstvo, da je tožeča stranka lastnica premoženja, ki bistveno presega višino davčnega dolga, to pa je razvidno iz uradnih podatkov, s katerimi razpolaga davčni organ.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - javna korist
Na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist izkazana, če je nepremičnina predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V sodni praksi pa se je tudi že izoblikovalo stališče, da se lahko javna korist izkaže tudi na drug način.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo posebne odločbe - pogoji za izdajo posebne odločbe - državljan Republike Slovenije
V tožnikovem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za ugoditev prošnji za izdajo posebne odločbe tujcu, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in je dovoljenje za stalno prebivanje pridobil po ZTuj, ker je bil tožnik na dan 25. 6. 1991 državljan RS, ne pa tujec, česar tožnik v tožbi niti ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje BPP. Tožeča stranka pa tudi ne zanika, da je s sklenjeno poravnavo pridobila 12.600,00 EUR, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka od nje ne terja več kot je s poravnavo pridobila.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev
Glede na različnost dejanskih položajev zavezancev v lokalni skupnosti ni mogoče govoriti, da gre za nerazumno visoko obremenitev zavezancev – lastnikov oz. uporabnikov nezazidanega stavbnega zemljišča.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - postopek za pridobitev služnosti v javno korist
Investitorjeva pravica graditi je v skladu z zakonom izkazana na način iz 54. člena ZUPUDPP s potrdilom upravne enote, da je bil na nepremičnini, katere lastnik je tožeča stranka do celote, začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
ukrep tržnega inšpektorja - nepremičninsko posredništvo - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - prepoved opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami
V upravnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka preko spletne strani oglašuje in prodaja nepremičnine, čeprav nima nepremičninskega posrednika, ki bi imel licenco pristojnega ministrstva, niti ni vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu, zato ji je tržni inšpektor utemeljeno prepovedal opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - podatki GURS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je tožbi priložil Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, iz katerega je med drugim razvidno, da je solastnica nepremičnine B.B., vrednost navedene nepremičnine pa znaša 145.217,00 EUR. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, da je tožnik lastnik navedene nepremičnine do celote (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi določil 144. člena ZUP), je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter v posledici materialno pravno napačno uporabljano.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je premalo konkretiziran, saj je v 1. točki izreka določeno le, da se v delni odločbi z dne 23. 3. 2012 izločijo osebni podatki, poslovne skrivnosti in podatki, ki so bili pridobljeni in/ali sestavljeni zaradi upravnega postopka. V izreku bi bilo potrebno določno in konkretno navesti, kateri so ti podatki in katere poslovne skrivnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja storitve zasebnega varovanja
Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnik izvaja storitev zasebnega varovanja pri družbi B. d.o.o. kot varnostnik, čeprav za to ne izpolnjuje pogojev iz 20. člena ZZasV in mu je zato na podlagi 62. člena ZZasV izrekel ukrep prenehanja opravljanja te dejavnosti.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje lastnikov - služnostni upravičenec
V skladu z določbo 238. člena ZEKom-1 morajo lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanje in obratovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo. Ker so v obravnavnem primeru ti pogoji izpolnjeni, tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da javni zavod ne izkazuje aktivne legitimacije za služnostnega upravičenca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enovit objekt
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je sporni objekt sicer izveden iz dveh delov, ki pa stojita na eni talni plošči, imata skupni severni obodni zid v pritličju, ki je s severne strani vkopan, imata skupno strešno konstrukcijo, v pritličje vodi vhod iz južne strani objekta, dostop v nadstropje pa je s severne strani. Upravni organ prve stopnje je zato pravilno ugotovil, da se namesto dveh betonskih korit, za kateri je Upravna enota Piran izdala gradbeni dovoljenji, gradi dvoetažni objekt z zunanjo ureditvijo. Takšnega objekta pa ni mogoče ločiti na več manjših enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato je inšpektor utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - notranja zaščita - prosilec iz afganistana
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Toženka v izpodbijani odločbi ni ocenila, ali je od tožnika razumno pričakovati, da se bo v Kabulu nastanil, torej ni ugotovila, ali so v Kabulu razmere, da se lahko tja vrne, ob upoštevanju ali bi imel v Kabulu možnost ekonomskega preživetja. Pri tem pa mora upoštevati tudi osebne okoliščine pri tožniku. Zgolj zaščita družine, ki pa v konkretnem primeru niti ni ugotovljena, ni zadostna. Tožnik bi se torej v Kabulu moral znajti sam, iz česar sledi, da je njegova edina možnost razselitve v katerega od begunskih centrov. Glede teh pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali so v njih zagotovljene najosnovnejše potrebe, kot so hrana, higiena, zavetje. Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, ali v Kabulu obstaja za notranje razseljene ljudi zaščita, ki jim jo nudijo državni subjekti in mednarodne organizacije.
razlastitev nepremičnine - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Tožnica v tožbi nasprotuje poteku trase ceste po zemljiščih, določenih v uredbi, ker bo po njenem mnenju zaradi posega oteženo odvodnjavanje zemljišč. Navedeni ugovor pa v postopku uvedbe razlastitve ni več relevanten, saj je to stvar postopka, povezanega z načrtovanjem poteka trase ceste in s tem sprejema prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predvideni poseg.
posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču - register stalnega prebivalstva - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku je bilo odločeno v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je prvostopenjski organ menil, da zadostuje vpogled v evidence, čeprav je tožnik kasneje v pritožbi dokazoval, da je nemogoče, da ne bi bil izbrisan. Taka možnost dokazovanja tožniku ni bila dana v postopku na prvi stopnji in je zato šlo tudi za bistveno kršitev pravil postopka.