ZIKS-1 člen 169, 170, 170/3, 199, 200. ZSV člen 54, 102.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - izvršitev ukrepa
Pristojni center za socialno delo je dolžan začeti izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 30-ih dneh od prejema odločbe, s katero je ukrep izrečen. Ker se je center za usposabljanje, delo in varstvo upiral izvršitvi navedenega vzgojnega ukrepa, je inšpektor utemeljeno izdal inšpekcijski ukrep, s katerim je tožnici naložil, naj poskrbi za namestitev mladoletnika.
ZUP člen 147, 147/1, 147/3, 260, 260-1, 260-4, 263, 263/4, 263/5, 267. ZVV člen 2, 2-3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje
V tožbi izpostavljeno vprašanje, od kdaj naprej je mogoče šteti, da je majhen otrok lahko zavestno aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma boju, ne pomeni predhodnega vprašanja v smislu določb ZUP. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi lahko bilo kot samostojna celota predmet drugega postopka (in bi ga kot takšno lahko pristojni organ s svojo odločbo pozneje v bistvenih točkah drugače rešil), pač pa gre za vprašanje uporabe materialnega prava, to je določb tretje alineje 2. člena ZVV, ki kot pogoj za priznanje statusa vojnega veterana določajo udeležbo v narodnoosvobodilni vojni Slovenije. Glede na povedano sta upravna organa pravilno ugotovila, da obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP ni verjetno izkazan in da zato tudi ni mogoče uporabiti petega odstavka 263. člena ZUP, ki omogoča obnovo postopka po poteku objektivnega triletnega roka od dokončnosti odločbe.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojnega veterana se opira na isto dejansko stanje in pravno podlago, na podlagi katere so že bile izdane pravnomočne zavrnilne odločbe. Ker se torej dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje zavrnilnih odločb nista spremenila, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob uporabi četrtega odstavka 129. člena ZUP, tožnikov zahtevek zavrgel.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
ZUJF je priznanje pravic do varstva po ZVV omejil na veterane, ki so stari 55 let ali več ali pa so trajno popolnoma nezmožni za delo. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV, pa je ZUJF še dodatno omejil tako, da je do te pravice vojni veteran upravičen le v primeru, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
Postopek sprejema v zavod in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka, zato v postopku odločanja o oprostitvah ni mogoče odločati tudi o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca.
Neutemeljen je ugovor tožečih strank, da ju njun oče ni preživljal. Zanju je, sicer na podlagi prisile sodišča, preživninske obveznosti izpolnjeval v obsegu in na način, do katerega je bil sposoben. Glede na njegovo osebno stanje in premoženjske razmere je namreč imel omejene možnosti za preživljanje svojih otrok.
Tožeči stranki, kljub pozivu upravnega organa, pred izdajo izpodbijane odločbe nista predložili potrebnih podatkov in dokazil, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko izračunal plačilno sposobnost in posledično njune oprostitve in prispevke. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilno štel, da sta plačilno sposobni v višini oprostitve upravičenca, vsaka do 1/2.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2-1, 3, 3/4, 11, 11/1, 31, 31/3. ZSV člen 31, 31/1, 31/1-1. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 124, 124/1.
Tožnica je lahko zavezanka za (do)plačilo socialno varstvene storitve za očeta, ker jo z njim veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kot je to določeno v 3. točki 2. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev), po določbi prvega odstavka 124. člena ZZZDR pa je očeta dolžna preživljati le, če nima dovolj sredstev (in ne zgolj dohodkov in prejemkov v ožjem smislu) za življenje in si jih niti ne more pridobiti.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa
Tožnica je v relevantnem času za priznanje statusa vojnega veterana opravljala delo administrativnega referenta s povečanim obsegom nalog, vendar z njihovim opravljanjem ni bila dejansko vključena v opravljanje nalog in dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.
Opravljanja dolžnosti v svojstvu organizatorja maneverske strukture narodne zaščite tožnica v postopku ni izkazala, niti ni izkazala, da je naloge opravljala na podlagi odločitve organizatorja manevrske strukture. Pomoč možu, organizatorju manevrske strukture, pa po presoji sodišča ne zadošča za priznanje statusa na podlagi 2. oz. 5. odstavka 2.a člena ZVV.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Upravni organ mora po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo stranke zavreči, če pri njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je o stvari že bilo pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Ni torej dovolj, da gre za identičen zahtevek, to je za zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov, pač pa mora biti zahtevek tak, da se opira na drugo pravno in dejansko podlago kot prejšnji. Kolikor temu ni tako, je mogoče govoriti o tem, da gre za dejansko za isto upravno stvar.
ZZZDR člen 218. ZUP člen 260, 260/9, 267, 267/1, 267/2.
skrbništvo - postavitev skrbnika - lastnost stranke v postopku - obnova upravnega postopka
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge po vsebini sploh ne obravnava. Izključno pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka, vloženega iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pa je tudi predmet tega upravnega spora. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na postopek postavitve skrbnice za posebni primer in njenih ravnanj.
zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe - kršitev pravil postopka
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Upravni organ je pravilno ugotovil, da narodna zaščita v KS ni bila aktivirana. Zato delovanje tožnika, ki je kot član lovske družine z orožjem opravljal stražo, ne pomeni oboroženega pripadnika narodne zaščite v smislu ZVV.
S poravnavo, ki ima učinek izročilne pogodbe, se je tožnikov sin, ki je hkrati postal lastnik očetove nepremičnine, zavezal, da bo očetu zagotovil dosmrtno brezplačno bivanje v stari hiši, zagotovil brezplačno ogrevanje, vodo in elektriko, mu omogočil prost dostop do stare hiše, možnost gibanja po vsem posestvu, možnost parkiranja osebnega avtomobila in namestitev poštnega nabiralnika. Prav tako se je zavezal, da mu bo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zagotovil pomoč in postrežbo, bodisi sam ali po drugih osebah. Glede na naravo zgoraj navedene poravnave sodišče ugotavlja, da ji ni mogoče pripisati lastnosti izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla v smislu 557. člena Obligacijskega zakonika (pogodba o dosmrtnem preživljanju), torej ni mogoče v tej poravnavi dogovorjene obveznosti zagotavljanja oskrbe na domu razlagati drugače, kot je dogovorjena.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - načelo zaupanja v pravo
S tem, ko upravna enota tožnice skupaj z vabilom v zvezi z njeno pritožbo ni pozvala, naj s seboj prinese tudi zdravstveno dokumentacijo, ni kršila upravnega postopka. Tožnica bi namreč morala, poleg trajne popolne izgube delovne zmožnosti, izkazati tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. V zadevi pa ni sporno, da teh pogojev ne izpolnjuje. Tožničino zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, ni pravno relevantno. Pravica do veteranskega dodatka je namreč po določbi 8. člena ZVV odvisna od višine prejemkov na družinskega člana.
18. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v tem primeru ni uporabljiv, saj tožnica statusa vojnega veterana ni imela priznanega še v času bivše SFRJ.
V obravnavanem primeru ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z določbami ZUJF po presoji sodišča v pravice tožnice ni bilo poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Z zakonom so namreč socialno šibkejšim vojnim veteranom veteranske pravice še vedno zagotovljene. Ne zagotavljajo pa se več ostalim vojnim veteranom, in sicer zaradi slabega stanja javnih financ, kar po mnenju sodišča pomeni stvarni razlog.
Za odločanje o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, je stvarno pristojno socialno sodišče, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do tega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
ZUJF je priznanje pravic po ZVV omejil na veterane, ki so dopolnili 55 let starosti ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV je še dodatno omejil tako, da je do plačila omenjenih zdravstvenih storitev vojni veteran upravičen le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Pravica do veteranskega dodatka je odvisna od višine prejemkov na družinskega člana. Zdravstveno stanje, na katero se sklicuje tožnik, in povečani stroški iz tega naslova tako ne pomenijo pravno relevantnih okoliščin za odločitev v zadevi.
Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 2. ZVojI člen 97, 98, 99. ZZVN člen 20.
pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - napotitev na zdraviliško zdravljenje - vrsta bolezni
Upravičenost do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvedenskih mnenj, to je v tem primeru izvidov in mnenj pristojne zdravniške komisije. V konkretnem primeru nobena od zdravniških komisij ni izdala pozitivnega izvida in mnenja in sicer iz razloga, ker predmetna bolezen ne predstavlja indikacije za napotitev na zdraviliško zdravljenje.
Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR je prvostopenjski organ pravilno določil tožnika za zavezanca. V zvezi z dohodkom matere tožnika, organ nepremičnin matere tožnika ni upošteval, ker nepremičnine niso ne dohodki in tudi ne prejemki ter tako pravilno tožnika določil za zavezanca.