ZZZDR člen 191, 191-1, 192, 192/1, 193. ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
soglasje skrbnika - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - zavrženje vloge
Tožnik ni skrbnik A.A., ki je kot prodajalec sklenil prodajno predpogodbo z dne 29. 12. 2004, temveč njegov sopogodbenik (kupec). Glede na takšno dejansko stanje pa relevantni materialni predpis (ZZZDR) tožniku ne daje položaja (aktivne) stranke v postopku odobritve pravnega posla z osebo, ki je pod skrbništvom. Zahtevo za začetek postopka odobritve pravnega posla je torej vložila oseba (tožnik), ki v tem postopku ne uveljavlja ali ne ščiti kakšnih svojih pravic ali pravnega interesa, zato mu ne gre položaj (aktivne) stranke v predmetnem upravnem postopku.
vojni veteran - status vojnega veterana - organizator manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju
Med strankama ostaja sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz 2.a člena ZVV za priznanje statusa vojnega veterana - organizatorja manevrske strukture narodne zaščite na lokalnem nivoju. Za to ni odločilno, ali je tožnik imel pisno potrdilo o opravljanju te funkcije. Bistveno je, da bi iz dokaznega postopka izhajalo, da je bil na to funkcijo imenovan s strani pristojnih organov in da jo je tudi opravljal. Tega pa v postopku ni dokazal.
vojni invalid - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Sodišče ne dvomi v to, da tožnik za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje dodatek za pomoč in postrežbo, vendar iz mnenj zdravniških komisij prve in druge stopnje, ki sta bili podlagi za odločitev v tej zadevi, izhaja, da ga potrebuje izključno na podlagi bolezni, ki niso bile upoštevane za priznanje vojne invalidnosti (torej ne na podlagi priznane vojne invalidnosti), zato toženka ni imela podlage, da mu prizna pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi vojne invalidnosti.
ZPP člen 19, 23, 23/1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 63.
dodelitev državne štipendije - dodelitev subvencije malice - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
Ker je v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZDSS-1 člen 63. ZUPJS člen 38, 38/3.
plačilo programa vrtca - znižanje plačila - otroški dodatek - stvarna pristojnost - socialni spor
Odločitev o znižanju plačila za programe vrtca in upravičenosti do otroškega dodatka temelji na določbah ZUPJS. Po tretjem odstavku 38. člena navedenega zakona pa v sporih zoper odločbe ministrstva, izdane po tem zakonu, odloča pristojno socialno sodišče. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4. ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2.
premestitev v dom starejših občanov - postavitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge sploh ne obravnava po vsebini. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati okoliščin, ki bi bile pomembne za vsebinsko odločanje v zadevi, torej za morebitno postavitev tožnika za skrbnika za poseben primer.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oseba, mlajša od 15 let
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času 2. svetovne vojne v domačem okolju, pomagal pri prenašanju pošte in hrane partizanom, v okviru svojih zmožnosti kot otrok osmih oziroma devetih let. Ugotovljeno po presoji sodišča, na podlagi določb ZVV, ni podlaga za priznanje statusa vojnega veterana.
Organ je pri višini tožničine obveznosti izhajal iz njene pogodbene zaveze, drugih okoliščin, na katere se sklicuje tožnica, kot so njene premoženjske razmere, zato ni bilo mogoče mogoče upoštevati.
Odlok o dodeljevanju denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Lendava člen 3, 4.
občinska denarna pomoč - pogoji za dodelitev občinske denarne pomoči - namen denarne pomoči
Tožnik se je zaradi nizkih dohodkov ter prometne nesreče, v kateri je bil udeležen, sicer znašel v težki materialni situaciji, vendar pa mu denarna pomoč ne pripada, saj iz občinskega odloka izhaja, da je denarna pomoč namenjena zagotavljanju osnovnih eksistenčnih potreb upravičenca.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna stvar - pravnomočna odločba - zavrženje ponovne zahteve za priznanje statusa vojnega veterana
Upravni organ mora zahtevo stranke zavreči, če ob njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je bilo o stvari že pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo.
ZSV člen 100, 100/3, 100/4. ZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 3, 3-3, 18, 18/1.
V smislu 100. člena ZSV je tožnica zavezanka za plačilo kot oseba, ki jo z upravičenko do storitve (njeno materjo) veže preživninska obveznost (3. točka 3. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev). Po prvem prvem odstavku 124. člena ZZDR je namreč polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
Ker sta tožnik in njegov brat zakonita zavezanca za (do)plačilo storitev institucionalnega varstva, tožnik pa tudi še pogodben, občina k plačilu upravičenčeve oprostitve ni dolžna prispevati, vse dokler njun prispevek ostaja izpod meje njune plačilne sposobnosti in pogodbene obveznosti. Vprašanje uveljavljanja regresnih zahtevkov obeh zavezancev do upravičenčevega premoženja pa ni predmet odločanja v tem sporu.
ZSV člen 41. ZDavP-2 člen 101, 101/4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 37/2.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči - odpis dolga - pogoji za odpis
Mesečni dohodek, ki ga prejema tožnik, presega 60 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, zato je bilo treba njegovo vlogo za odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči zavrniti. Tožnik pa lahko še vedno predlaga obročno plačilo dolga.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožničina mati kot oskrbovanka, za katero je tožnici z izpodbijano odločbo določena dolžnost prispevati k stroškom institucionalnega varstva, zanjo ni skrbela celih 31 let. Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev (sicer je dolžnost polnoletnega otroka, da skrbi za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje), ki iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Iz listin upravnega spisa in tudi tožbenih trditev namreč ne izhaja, da bi bilo takšno neizpolnjevanje preživninskih obveznosti tožničine matere izkazano.
ZSV člen 92, 96. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 29.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - domsko varstvo in oskrba - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - prekategorizacija sobe v dvoposteljno - razveza pogodbe
Tožnica biva v javnem socialno varstvenem zavodu, ki je del mreže javne službe, katere namen je, da se socialne varstvene storitve institucionalnega varstva omogočijo čim večjemu številu upravičencev pod enakimi pogoji. V skladu z zakonodajo je pri urejanju razmerij med socialno varstvenim zavodom in upravičencem na prvem mestu sporazumna rešitev. Prvostopni organ si je za to prizadeval, ko to tudi v več poskusih ni uspelo, je bilo mogoče o zadevi odločiti le z odločbo o razvezi pogodbe.
Tožnica je že v letu 2010 pri organu prve stopnje zaprosila za dodelitev neprofitnega stanovanja. Dne 7. 1. 2011 in 23. 2. 2012 pa se je s svojo zahtevo obrnila tudi na organ druge stopnje s prošnjo, da ji izda pismeno odločbo. Ker dopisi toženke ne pomenijo odločitve o tožničini zahtevi v skladu z določbami ZUP, so po presoji sodišča podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
ZSV člen 100, 100/4. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 12.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - postopek za sprejem v zavod
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da je v 12. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva določeno, da če bo za uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, se le-ta za plačilo zaveže z izjavo, ki se priloži prošnji. Vendar pa se sodišče tudi strinja s toženo stranko glede tega, da sta postopek za sprejem v dom in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve dva različna postopka. Vse morebitne nepravilnosti pri sklepanju dogovora bi bilo potrebno izpodbijati v posebnem postopku, ne pa v okviru postopka, kjer se odloča o oprostitvah pri plačilu socialno varstvene storitve.
ZSV člen 100. ZZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - preživninska obveznost otrok - dolžnost preživljanja staršev - - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožničina mati vedno izražala skrb za tožnico, in da je zgolj zaradi svojega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila večkrat dalj časa hospitalizirana, poskrbela, da so skrb zanjo prevzeli tožničini stari starši. Upoštevaje navedeno je zato odločitev o tem, da je tožnica dolžna na podlagi svoje preživninske obveznosti po določbi 124. člena ZZZDR prispevati k plačilu stroškov institucionalnega varstva, pravilna in zakonita, tožbeni ugovori, da gre za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov, pa neutemeljeni.