ZVV člen 8, 9. ZVojI člen 46, 47. ZUP člen 214, 214/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - redni prejemki - plačilo za delo preko študentskega servisa - obrazložitev upravne odločbe
V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek.
status vojnega veterana - vojni veteran - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana
Razlaga upravnega organa, da pomeni območje oboroženih spopadov le tisto ožje območje, na katerem se je oboroženi spopad dejansko odvijal, čas oboroženih spopadov pa pomeni le čas konkretnega oboroženega spopada, je po presoji sodišča zakonita in upošteva tako samo besedilo zakonske določbe kot njen namen.
Neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana niso določbe 1. člena ZVV, temveč so to nadaljnje zakonske določbe (od 2. do 4. člena ZVV). Glede položaja vojnega veterana po 6. alinei 2. člena ZVV se dokazovanje položaja pripadnika omenjene strukture ne omejuje samo na potrdilo, temveč je mogoče dokazovati omenjene zakonske pogoje tudi z drugimi dokazili, zlasti v primerih, ko se uradne evidence niso vodile ali ohranile, ali pa so bile nepopolne.
Iz dejstev, ki jih navaja tožnik, ne izhaja, da bi bilo tožniku mogoče priznati status vojnega veterana na podlagi določil ZVV. Da je bil v bolniškem staležu ni bilo sporno, iz tožnikovih navedb pa ne izhaja, da bi tožnik opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 v smislu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZVV.
Potrdilo, ki ni javna listina, ne more biti neposredna podlaga za priznanje statusa vojnega veterana. Je pa lahko eden od dokazov in s tem listina, s katero se dokazuje zakonski status.
Termina "v času oboroženih spopadov" ni mogoče enačiti s terminom "neposredno med oboroženimi spopadi", saj zadnji dejansko pomeni prisotnost osebe v oboroženih spopadih, prvi termin pa tega ne določa.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Če je nedvomno ugotovljeno, da je bil tožnik spornega dne pri opravljanju svoje delovne poklicne dolžnosti (zdravstveni tehnik v rešilnem vozilu nujne zdravstvene pomoči) poslan na območje oboroženega spopada, z namenom, da rešuje, mu ne gre očitati, da se mu statusa vojnega veterana ne more priznati, ker so ranjence že pred njim oskrbeli drugi.
ZSV člen 18a, 18f, 18h. ZUP člen 214, 3, 9, 138, 214, 3, 9, 138. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 21, 21.
pravica do družinskega pomočnika - mnenje strokovne komisije - zaslišanje
O pravici do družinskega pomočnika odloča pristojni center za socialno delo in ne strokovna komisija. To pomeni, da mora pristojni organ mnenje strokovne komisije oceniti z vidika potreb dokaznega prava po ZUP; če je mnenje komisije druge stopnje pomanjkljivo, ga mora poslati komisiji v dopolnitev oziroma popravo. Za ugotovitev, da oseba v konkretnem primeru potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, je nujno potrebno zaslišanje staršev.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Odločitev prvostopnega organa sloni na odločitvi, da tožnik ni dokazal, da je izpolnil pogojev za vpis v evidenco vojnih veteranov. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa pa ni razvidno, katere konkretne naloge je tožnik dejansko opravljal, saj se vsi razlogi nanašajo zgolj na splošne opredelitve nalog, ki naj bi jo opravljala gasilska enota, kamor je bil tožnik razporejen.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Tožniku ni uspelo dokazati, da je v času agresije na Republiko Slovenijo sodeloval kot oborožen pripadnik narodne zaščite, in mu zato status vojnega veterana utemeljeno ni bil podeljen.
Ker je tožnica svojo udeležbo v NOV Slovenije dokazovala le z izpovedbami prič in ne z dokazi, ki jih za dokazovanje okoliščin za priznanje statusa vojnega veterana predvideva 1. odstavek 26. člena ZVV, tudi po presoji sodišča svoje udeležbe v NOV Slovenije ni izkazala na predpisan način. Zaradi navedenega je bilo ugotavljanje dejanskega stanja upravnih organov po kriteriju iz 141. člena TZPIZ nepotrebno.
načelo enakosti pred zakonom - test arbitrarnosti - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prepoved diskriminacije
Šele ko državljan tretje države pridobi status rezidenta za daljši čas, pride v poštev prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, pa še takrat pod nadaljnjim pogojem, da gre za vprašanje pogojev prebivanja za državljana tretje države, ki uživa status rezidenta za daljši čas v drugih državah članicah, kot je tista, ki jim je dodelila ta status. Določilo 2. odstavka 14. člena Ustave je splošno pravno načelo, ki ga sodišče uporablja takrat, ko stranka uveljavlja diskriminacijo v zvezi s pravnim upravičenjem, ki ni temeljna človekova pravica v smislu 1. odstavka 14. člena Ustave. Po testu arbitrarnosti je tožnik upravičeno diskriminiran, če za to obstoji objektivna in upravičena podlaga, to pomeni, da mora (zakonodajalec in) tožena stranka bistveno enake primere obravnavati enako, bistveno neenake pa različno. Med državljani ne sme biti nedopustne diskriminacije v zvezi z možnostjo pridobitve neprofitnega stanovanja v najem, ni pa nedopustno razlikovanje glede pravice socialnega varstva med državljani Slovenije in državljani držav, ki niso članice Evropske unije. Splošno ustavno načelo, da je Slovenija socialna država, ki se ne omejuje na državljane Republike Slovenije, ne more vplivati na drugačno sodno presojo v tem upravnem sporu, ker je ta določba tako splošna in pušča tolikšno polje proste presoje zakonodajalcu, da sodišče ni našlo razlogov, da bi postopek prekinilo po določilu 156. člena Ustave. Pravice iz Evropske socialne listine niso iztožljive pravice
ZPP člen 19, 23, 19, 23. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7, 7/1, 7, 7/1, 7, 7/1. ZUS-1 člen 16, 16.
denarna socialna pomoč - stvarna pristojnost
Tožnica uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ki za uveljavitev oziroma pridobitev te pravice predpisuje tudi premoženjski cenzus, zato je za odločanje o tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče.
predodelitev otroka - prenos krajevne pristojnosti
Za prenos pristojnosti po 85. členu ZSV ne zadoščata dejstvi, da otrokova zaupna oseba živi na območju drugega CSD kot otrok in njegova starša ter tožnikovo nestrinjanje z ravnanji delavcev CSD.
ZVV člen 1, 2, 2, 1, 2, 2. ZUP člen 238, 238/3, 238, 238/3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbenem postopku presoja pravilnost in zakonitost odločbe prve stopnje. To pomeni, da odločbo preizkusi ob upoštevanju pravnega in dejanskega stanja stvari v času upravnega odločanja na prvi stopnji. Tudi sodišče zakonitost izpodbijanega akta presoja ob upoštevanju zakona, ki je bil podlaga za odločitev v postopku izdaje upravnega akta. Spremenjene določbe zakona, kolikor širijo krog upravičencev, pa so lahko podlaga za vložitev zahteve za priznanje statusa na novi pravni podlagi.
ZVis člen 70. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 12.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu za leto 2005/2006.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedena ne dejanska ne pravna podlaga glede tega, katerega predpisanega pogoja tožeča stranka ne izpolnjuje oziroma glede tega, kateri so pogoji za vpis v register pravnih in fizičnih oseb (izvajalcev), torej ni razlogov in pravne podlage za odločitev v izpodbijanem delu 3. točke izreka odločbe tožene stranke.