SZ-1 člen 121, 121. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-4, 7, 7/1, 7/1-4, 7, 7/1, 7/1-4, 7, 7/1, 7/1-4.
socialna varnost
Pravica do subvencioniranja najemnine je po njeni vsebini in pravni naravi enaka kot pravice, ki jih navaja Zakon o socialnem varstvu, za odločanje v teh zadevah pa je po 4. točki 1. odstavka 7.člena Zakona o delavnih in socialnih sodiščih pristojno Socialno sodišče.
ZVrt člen 32a, 32a/1, 32a/1, 32a. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 6a, 6a.
plačilo staršev za program v vrtcu
Določbo 4. alinee 2. odstavka 32a. člena ZVrt je potrebno v primeru poslovnega deleža gospodarske družbe, ki daje dohodke, ki so se pri določanju dohodkov že upoštevali, uporabiti na enak način, kakor v primeru ostalega nepremičnega in premičnega premoženja (stanovanja, avtomobili, plovila) in glede katerega tudi Pravilnik izrecno določa, da se v primeru pridobivanja dohodkov z oddajanjem takšnega premoženja v najem in so ti dohodki upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa 5. odstavek 3. člena Pravilnika (2. odstavek 6a. člena Pravilnika).
URS člen 50, 50/1, 2, 3, 3/2, 50, 50/1, 2, 3, 3/2. ZUS člen 60, 60/3. ZUP člen 8, 8.
dokazno pravo - načelo materialne resnice
Ker sodišče v upravnem sporu deluje kot oblastveni organ, ki skrbi za zakonitost delovanja izvršilne veje oblasti, mora tožena stranka določilo 3. odstavka 60. člena ZUS v ponovnem postopku dosledno upoštevati, sicer odločitev tožene stranke tudi ni v funkciji varovanja načela pravne države in pravne varnosti ter načela delitve oblasti oziroma varstva ravnotežij med izvršilno in sodno vejo oblasti. Pravice po Zakonu o vojnih invalidih, ki jih varuje tožnik, so zakonske pravice, ki imajo svojo ustavnopravno podlago v določilu 1. odstavka 50. člena Ustave in v ustavnem načelu socialne države glede na to, da gre v konkretnem primeru za tožnika, ki ima visoko stopnjo invalidnosti.
ZZZDR člen 213, 106, 106/1, 106/2, 6, 78, 78/3, 213, 106, 106/1, 106/2, 6, 78, 78/3. URS člen 56, 56/1, 23, 54, 54/1, 56, 56/1, 23, 54, 54/1. ZSV člen 88. ZUS člen 60, 60/1, 60/3, 16/1, 20, 20/2, 1, 1/2, 16, 60, 60/1, 60/3, 16/1, 20, 20/2, 1, 1/2, 16. ZPP člen 409, 409. MKVCP člen 8. MEKUOP člen 7.
stiki z otrokom - otrokova korist
Dejstvo, da je bila med prizadeto stranko in otrokom vzpostavljena družinska vez, je pomembno tudi zaradi tega, ker morajo upravni organi, ki odločajo o stikih, v svojem ravnanju in odločanju na uravnotežen način varovati interese vseh vpletenih, to je matere, očeta, splošnega interesa in otroka, pri čemer morajo interesi otroka biti na prvem mestu. Po stališču ESČP v zvezi z 8. členom MKVČP imajo upravni organi v zvezi s stiki v družinskih razmerjih pozitivne in negativne obveznosti. V konkretnem upravnem sporu je bistveno vprašanje, ali je upravni organ izpolnil svoje pozitivne obveznosti v zvezi z odločanjem o stikih do te mere, da je mogoče oceniti, da je naredil vse, kar je v razumnih okvirih in glede na konkretne okoliščine uresničljivo, da bi se tožnica in prizadeta stranka dogovorili ter da bi bili vsi trije pripravljeni za ponovno vzpostavljanje stikov med očetom in hčerko, ki bi bili v otrokovo korist. Obveznost za sprejem ustreznih ukrepov s strani upravnih organov ni absolutna. Kajti v primeru vzpostavljanja stikov med staršem in otrokom, ki določeno obdobje nista imela stikov, še posebej, če gre za starost otroka kot v konkretnem primeru, ni realno pričakovati, da je stike mogoče vzpostaviti takoj, ampak so potrebni določeni pripravljalni ukrepi. Narava in obseg teh pripravljalnih ukrepov oziroma storitev pa sta odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera in v okviru tega je nujno medsebojno razumevanje in sodelovanje vseh vpletenih. Obveznosti za uporabo prisilnih ukrepov morajo biti omejene zaradi potrebe po uravnoteženju pravic in interesov obeh staršev in otroka. V zvezi s temi pozitivnimi obveznostmi je po presoji sodišča bistveno, da upravni organ izvede t.i. pripravljalne ukrepe za to, da oče in mati poskušata skleniti sporazum o stikih ter da je obema in tudi otroku s strani pristojne strokovne službe ponujena psihosocialna pomoč za uspešno izvedbo stikov. Pravilna in celovita informacija o odnosu otroka do starša, ki uveljavlja stike, je nepogrešljiva predpostavka za ugotovitev otrokove prave želje in s tem tudi za vzpostavitev že omenjenega ravnovesja med interesi vseh vpletenih.
Niti tožena stranka niti organ prve stopnje pa se nista opredelila do tega ali je mogoče pri otroku govoriti o osebnostni ali vedenjski motenosti, tožena stranka pa prav tako ni ugotovila ali ugotovljena motenost (osebnostna ali vedenjska) bistveno ogroža otrokov zdrav osebnostni razvoj. Iz strokovnega mnenja z dne 12. 9. 2003, na katerega se tožena stranka tudi sklicuje, pri klinični ugotovitvi z diagnozo izhaja, da so pri otroku ugotovili normalno inteligentnost, hiperkinetično motnjo z vedenjsko motnjo, specifično motnjo računanja in abnormno družinsko situacijo, vendar tudi iz tega strokovnega mnenja ne izhaja opredelitev ali gre pri otroku za osebnostno ali vedenjsko motenost, prav tako pa tudi ni razvidno ali obstaja vzročna zveza med to njegovo morebitno motenostjo in otrokovim zdravim osebnostnim razvojem ter ali je ta zdrav osebnostni razvoj zaradi osebnostne ali vedenjske motenosti bistveno ogrožen. Samo na podlagi ugotovitev in zaključkov oziroma, le če so podani vsi elementi po 121. členu ZZZDR, lahko organ prve stopnje odloči, da se otroka odda v zavod. Po presoji sodišča tožena stranka v svoji obrazložitvi ni navedla svojih razlogov zakaj meni, da so podane okoliščine iz 121. člena ZZZDR in ob ugotovljenem dejanskem stanju ni navedla svojih razlogov zakaj meni, da je podana pri otroku motenost (osebnostna ali vedenjska) v tolikšni meri, da bistveno ogroža otrokov zdrav osebnostni razvoj (214. člen ZUP).
upravni postopek - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - status stranke v postopku
Postopek postavitve skrbnika za posebni primer se začne in vodi po uradni dolžnosti na podlagi 216. člena ZZZDR. Besedilo navedenega določila namreč jasno in nedvoumno nalaga centru za socialno delo, da začne in vodi takšne postopke, torej gre za postopek po uradni dolžnosti, kjer pa so najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje dolžni obvestiti center za socialno delo o tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje center za socialno delo (2. alinea 217. člena ZZZDR). Položaj stranke v upravnem postopku za postavitev skrbnika za posebni ima primer oseba, ki se ji postavlja skrbnik zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR. Ker pa tožnica z odločbo centra za socialno delo z dne 6. 12. 2003 ni prevzela nobenih dodatnih obveznosti k tistim, ki jih ima že na podlagi prejšnjih dveh odločb, ne more imeti položaja stranke v postopku v zvezi z odločbo z dne 6. 12. 2003.
Zakon o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi člen 4, 9. ZZZDR člen 12.
pravica do oskrbnine
Brez nadaljnjega ugotavljanja pogojev, pa je upoštevajoč določbo 4. člena zveznega Zakona o varstvu družinskih članov ob nesporno ugotovljenem dejanskem stanju glede pravnoformalnega razmerja med tožečo stranko in osebo, ki je bila vpoklicana na obvezno usposabljanje, moč zaključiti, da tožeče stranke ni šteti za družinskega člana po navedenem zakonu. Ker zakonska zveza ni bila sklenjena, izvenzakonska skupnost pa v zadevi po relevantnem zakonu ni priznana, je sklicevanje na uporabo določb ZZZDR in ugovarjanje, da se je v zadevi odločalo po njegovi uveljavitvi, brez ustrezne pravne podlage. Enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze so za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, predvidene le po tem zakonu (ZZZDR), na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice le, če zakon tako določa (določba 12. člena ZZZDR).
Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Iz določb šestega dela ZZZDR tudi izhaja, da skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje, ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tega upravičenja, in samo iz njega, izhaja tudi pravni interes skrbnika za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je postavljeni skrbnik z odločbo pristojnega organa zamenjan z drugim.
Namen določbe 1. odstavka 119. člena ZVojI je vsem dosedanjim upravičencem zagotoviti pridobljen status tudi po uveljavitvi ZVojI. Vendar pa tako priznanje pridobljenega statusa ni avtomatično, temveč je vezano na določene pogoje. Navedeni člen je potrebno razumeti tako, da obdrži pridobljen status državljan RS, ki mu je bil priznan z odločbo organa katere od drugih republik SFRJ, le, če se je ta odločba v RS na dan 25. 6. 1999 tudi izvrševala.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. SZ člen 121, 121/8, 121, 121/8. URS člen 156, 87, 120, 120/2, 3, 3/2, 14, 156, 87, 120, 120/2, 3, 3/2, 14, 156, 87, 120, 120/2, 3, 3/2, 14, 156, 87, 120, 120/2, 3, 3/2, 14. ZSV člen 121, 121/8, 121, 121/8. ZUS člen 60, 60/3, 60, 60/3. ZAzil člen 47, 47-1, 47-3, 47, 47-1, 47-3. ZUP člen 214/1-3, 214/1-5, 214, 214/1, 214/1-2.
begunec - načelo zakonitosti - subvencija
Določilo 8. odstavka 121. člena SZ med drugim pravi, da pristojni občinski organ z odločbo v 30 dneh od vložitve popolne vloge odloči o upravičenosti in višini subvencije. Enako mora veljati tudi za skrajni rok odločanja tožene stranke v zvezi s pravico do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev begunca. To pomeni, da bo tožena stranka morala, ker tega ni storila v upravnem postopku, napraviti ustrezne poizvedbe o praksi odločanja pristojnih organov glede subvencioniranja najemnine in razjasniti dejansko stanje z vidika vprašanja, od kdaj gredo te pravice upravičencem in temu prilagoditi tudi odločitev oziroma obrazložitev v obravnavanem primeru.
Po presoji sodišča varstvenega dodatka po ZPIZ ni mogoče šteti za denarno socialno pomoč po 2. odstavku 12. člena ZBPP. V zvezi z ugotavljanjem premoženja določilo 19. člena ZBPP pravi, da se ne glede na določbe tega zakona kot premoženje ne upošteva premoženje, ki je navedeno v štirih alinejah in med njimi ni odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ker tožnik omenjeno denarno vrednost ima kot prihranek v obliki vrednostnih papirjev in ne gre za premoženje, ki bi ga prejemal kot dohodek, je uporaba določil 14. in 19. člena ZBPP s strani tožene stranke pravilna.
ZUP člen 164, 164/2, 175, 175/1, 179, 180, 248, 248/2. ZVV člen 22, 22/1, 31. ZVojI člen 92. ZOZ člen 15.
potrdilo o opravljanju dolžnosti pri obrambi države - zahteva za izdajo potrdila - uradne evidence
Upravnega organa v zvezi s tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila o opravljanju dolžnosti pri obrambi Slovenije, ne vežeta določili 179. oziroma 180. člena ZUP v tem smislu, da takšno potrdilo tožena stranka tudi izda. To pa ne pomeni, da tožnik ne bi mogel sodelovanja pri opravljanju dolžnosti obrambe Slovenije dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi pred pristojno upravno enoto, vključno s predlogom za izvajanje dokazov, ki izvirajo iz morebitnih evidenc tožene stranke, ali pa z zaslišanjem prič.
ZVojI člen 3, 3/1, 6, 7, 7/2. ZUS člen 23, 23/3, 59, 59/3.
dokazna ocena - status vojaškega mirnodobnega invalida - dovoljena zasebna odsotnost po zvoji - okvara zdravja v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti - dovoljena zasebna odsotnost po ZVojI
Dejstvo, da tožnik ni dobil dovoljenja starešine, da podaljša odsotnost, ampak je zgolj dal knjižico enemu od vojakov, ki naj bi jo nato dal dežurnemu vojaku, ni mogoče razlagati tako, da je bilo s tem tožniku dano dovoljenje za zasebno odsotnost v smislu ZVojI.
SZ člen 63 a, 63 a/1, 63 a/3, 1, 1/2, 56, 63 a, 63 a/1, 63 a/3, 1, 1/2, 56. ZSV člen 1, 9, 1, 9. ZDSS člen 2, 5, 5/1, 2, 5, 5/1. ZUS člen 2, 2/3, 16, 2, 2/3, 16. ZPP člen 19, 23, 19, 23.
socialna varnost
Po presoji sodišča gre pri odločitvi po 63.a. členu Stanovanjskega zakona za takšno upravičenje, ki spada v okvir socialnega varstva, zato je za odločanje o tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Če tožena stranka izvajanje določene socialno varstvene storitve uporabi tudi za dejansko podlago za odločanje v upravnem postopku ureditve stikov med družinskimi člani, potem lahko prizadeta stranka nepravilnosti glede tako ugotovljenega dejanskega stanja in tudi glede morebitnih kršitev ustavnih pravic uveljavlja v upravnem postopku v zadevi ureditve stikov med družinskimi člani, ne pa v upravnem sporu v zvezi z ugovorom zoper delo strokovne delavke zavoda po 3. razdelku VII. poglavja ZSV. Tudi dejstvo, da odgovora na ugovor zoper delo strokovne delavke ni podal svet socialno varstvenega zavoda, kot to zahteva določilo 95. člena ZSV, ampak direktor zavoda, ni razlog oziroma podlaga za sprožitev upravnega spora. V postopku odločanja o ugovoru tožnice zoper delo strokovne delavke tudi ni bilo poseženo v procesno pravico tožnice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), saj v postopku odgovora na ugovor tožnice sploh ni šlo za varstvo tožničinih pravic in tožena stranka ni odločala o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih tožeče stranke. Ker izpodbijani akt, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, sodišče zaradi načela subsidiarnosti tudi ni sprejelo v vsebinsko presojo tožbene navedbe, da je bilo z delom strokovne sodelavke v okviru razgovora s tožničinimi starši kršena materialna pravica tožnice iz določila 21. člena Ustave RS.
S 1. 7. 2000 je pričel veljati Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00, v nadaljevanju: ZUOPP), z dnevom njegove uveljavitve pa je prenehal veljati Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list RS, št. 19/76) in 123. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, v nadaljevanju: ZSV). Tako je z uveljavitvijo ZUOPP prenehalo veljati določilo 123. člena ZSV, po katerem so o razvrščanju in napotitvi v organizacijo za usposabljanje po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) odločali centri za socialno delo (1. odstavek 123. člena). To pomeni, da s 1. 7. 2000 centri za socialno delo niso bili več pristojni za odločanje o razvrščanju in napotitvi, Center za socialno delo A-B pa je o napotitvi odločil s svojo dopolnilno odločbo dne .... Določila ZUOPP tudi ne predvidevajo ob prenehanju veljavnosti 123. člena ZSV kakšne izjeme oziroma ne določajo ničesar v zvezi s postopki v teku, zato je po presoji sodišča dopolnilno odločbo z dne ... izdal nepristojen organ.
ZOZ člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZVojI člen 92, 92. ZVV člen 31, 22, 22/1, 24, 31, 22, 22/1, 24. ZUS člen 60, 60/1-3, 60/3, 60, 60/1-3, 60/3. ZUP člen 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180, 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Tožena stranka je sicer v izpodbijani odločbi zagovarjala pravilno stališče, da prvostopenjski upravni organ ni dolžan na podlagi 179. in 180. člena ZUP izdati potrdila, da je tožnik opravljal dolžnost pri obrambi RS med agresijo v Narodni zaščiti KS C, vendar pa tožena stranka ni tej obrazložitvi prilagodila izreka izpodbijane odločbe. Za stranko je namreč lahko pomembno, ali je s prvostopenjsko upravno odločbo ugotovljeno, da upravni organ ni dolžan izdati zahtevanega potrdila, ali pa da je v prvostopenjski upravni odločbi ugotovljeno, da vlagatelj ni sodeloval pri opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot pripadnik narodne zaščite.
ZUP člen 214, 214/1-4, 214/1-5, 214, 214/1-4, 214/1-5. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 14, 14/2, 14, 14/2.
napredovanje socialnega delavca
Tožena stranka ni navedla, zakaj je uporabila določilo 2. odstavka 14. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 107/00, 31/01 in 88/01) za tožnico, ki je vložila vlogo za napredovanje pet mesecev pred uveljavitvijo določila.
OdFIHO člen 10, 10. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 8, 8.
socialna varnost
Glede na izrecne določbe OdFIHO in Pravilnika merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/98), da morajo invalidske organizacije, če žele pridobiti sredstva FIHO, delovati na celotnem območju države, je odločitev tožene stranke, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev fundacije, ker ne deluje na območju celotne države, ampak le na lokalnem nivoju, pravilna.