ZSV člen 69, 70, 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni uslužbenec - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka ni predhodno ugotovila konkretno dejansko stanje, ki se nanaša na vprašanje zatrjevanega opravljanja nalog in storitev tožnice na delovnem mestu strokovne delavke SCSD. Pri tem se ne opredeli do vseh konkretnih okoliščin na strani tožnice, niti se ne opredeli do dokazov, ki jih je tožnica priložila k predlogu za napredovanje in s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za napredovanje. To pa po presoji sodišča predstavlja absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijane odločbe, ki onemogoča preizkus njene zakonitosti.
osebna asistenca - upravni postopek - pravica do izjave - pomanjkljivo obrazložena odločba - obrazloženost odločbe - mnenje komisije
Prvostopenjski organ se v zvezi s svojo odločitvijo sklicuje na določbe ZOA in Pravilnika o osebni asistenci ter na mnenje strokovne komisije z dne 26. 5. 2021, konkretnih razlogov za svojo odločitev v predmetni zadevi pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja. Ker izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za odločitev je bistveno pomanjkljiva ter je posledično tožbeni ugovor, da izpodbijane odločbe tožnik ne more preizkusiti in da mu ni bila zagotovljena pravica do izjave povsem utemeljen.
Obrazložitev upravnega akta mora v skladu z določbo 214. člena ZUP vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
ZSV člen 60, 60/1. Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register (2006) člen 4, 5.
socialno varstvene storitve - dovoljenje za delo - institucionalno varstvo - zavrnitev izdaje dovoljenja
Pravilna je odločitev, da se tožeči stranki ne izda dovoljenje za delo za opravljanje socialno varstvene storitve institucionalnega varstva v oskrbnem domu. Tožena stranka je ob ugotovljenem dejstvu, da je tožeča stranka na dan 31. 12. 2018 izkazovala izgubo in da je imela na dan 23. 10. 2019 blokiran transakcijski račun, pravilno odločila, da pogoj finančne in poslovne sposobnosti za izvajaje storitev institucionalnega varstva v oskrbnem domu ni izkazan.
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 241, 250, 255, 267, 267/1. ZUP člen 154.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - skrbniško poročilo - ustna obravnava
V konkretnem primeru gre za razrešitev skrbnikov za poseben primer in za imenovanje drugega skrbnika za poseben primer za upravljanje s predmetnim denacionaliziranim premoženjem po pokojnem upravičencu do zaključka zapuščinskega postopka, kjer je naloga skrbnika varovati in gospodarno ravnati s tem premoženjem. V tem postopku se presoja zgolj ali oseba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za skrbnika, določene v 241. členu DZ ob upoštevanju tretjega odstavka 67. člena ZDen in so tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za obravnavo po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz prvega odstavka 144. člena ZUP. Kot je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ mora uradna oseba razpisati glavno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Postopki postavitve skrbnika so namenjeni izključno varovanju pravic in koristi oseb oz. premoženja, v zvezi s katerim je imenovan skrbnik za posebni primer. Ker gre v konkretnem primeru za varovanje denacionaliziranega premoženja do zaključka zapuščinskega postopka, v teh postopkih ni strank z nasprotnimi interesi v smislu 154. člena ZUP, zato ustna obravnava v predmetni zadevi ni bila izvedena.
ZSV člen 77, 77-8, 93, 94. ZUP člen 100. Pravilnik o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov (2003) člen 9, 15.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo - skrbnik za poseben primer - telesne poškodbe - poseg v dostojanstvo - ugovor - rok za ugovor - prekluzivni rok
V konkretnem primeru, glede na navedbe vlagateljice v ugovoru, naj bi upravičenka 29. 2. 2020 ali 1. 3. 2020 zaradi zatrjevane neustrezne nege utrpela fizično poškodbo kože. Gre tako za zatrjevano neustrezno opravljeno storitev, kot jo opredeljuje prvi odstavek 9. člena Pravilnika o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov. Rok osem dni za vložitev ugovora se je iztekel 9. 3. 2020 in je zato predmetni ugovor upravičenke, ki ga je nesporno vložila 10. 3. 2020, tudi po presoji sodišča vložen prepozno. V skladu s 100. členom ZUP se v rok, določen v dnevih, ne šteje dan dogodka od katerega je treba šteti rok, marveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - soočenje
Pravice do izjave v postopku ne predstavlja samo pravica do predložitve oziroma predočenja izjave priče (zapisnika o zaslišanju) ali nekega dokaza stranki (kot je bilo v predmetnem upravnem postopku), temveč pomeni tudi pravico stranke do neposrednega soočenja stranke s pričami in ugotovljenimi dokazi ali dejstvi, s čimer se zagotavlja kontradiktornost v postopku in s tem izvedba poštenega postopka, ki ga v postopku mora zagotavljati in upoštevati tudi upravni organ v okviru zagotavljanja načela materialne resnice.
status vojnega veterana - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Ker tožnik ne razpolaga z javno listino iz prvega odstavka 26. člena ZVV, v zadevi pa ni sporno, da se po takrat veljavnih predpisih evidenca o radioamaterjih, ki so opravljali naloge obrambe v vizualni opazovalnici, ni vodila, bi po presoji sodišča v obravnavanem primeru moral organ prve stopnje postopati po četrtem odstavku 26. člena ZVV in izpeljati ugotovitveni postopek v skladu z določili 145. člena ZUP ter v njem tudi izvesti predlagane dokaze (zaslišati predlagane priče in tožnika) oziroma jih obrazloženo zavrniti.
vojni veteran - veteranski dodatek - cenzus - prejemki upravičenca
Iz določb ZVojI izhaja, da organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka oziroma njegove višine zaradi sprememb ali novega dejanskega stanja upošteva prejemke iz preteklega leta. Tako je ravnal tudi v tem primeru, saj je pri presoji upošteval tožnikove prejemke v letu 2020, ne pa v letu 2021, kot to zmotno v tožbi navaja tožnik. Tožnik se zato v tožbi neutemeljeno sklicuje na drugačno višino prejemkov v tekočem letu, to je v letu 2021. Ti v času izdaje izpodbijane odločbe 7. 12. 2021 niti še niso bili znani. Morebitne v letu 2021 spremenjene okoliščine bo tožnik lahko uveljavljal z novo zahtevo, ki jo lahko vloži na podlagi prvega odstavka 91. člena ZVojI.
Zgolj zatrjevanje, da je imel na dan vložitve vloge poravnane vse obveznosti do FURS in da ni imel neporavnanih obveznosti, ne da bi za to pristojnemu upravnemu organu, ki vodi evidenco, oziroma toženi stranki, predložil kakršen koli dokaz o tem, pa ne zadostuje za uspešno izpodbijanje zakonske domneve, da so dejstva, ki jih javna listina potrjuje, resnična.
osebna asistenca - mnenje komisije - upravni postopek - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
Sodišče je že v sodbi I U 91/2020 pojasnilo, da določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika o osebni asistenci, po kateri organ kopijo mnenja zgolj pošlje v vednost stranki, nima podlage v ZOA. Pravilnik kot podzakonski predpis, sprejet na podlagi ZOA, ne more omejevati pravice vlagateljev za uveljavljanje pravice do osebne asistence, da se pred izdajo odločbe izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZUJIK člen 24, 83, 85. ZDSS-1 člen 7, 7-5. ZUS-1 člen 1.
nepristojnost - nepristojno sodišče - plačilo prispevkov za socialno varnost - samozaposleni v kulturi - sklep o nepristojnosti
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.
Jezikovna razlaga določbe druge alineje drugega odstavka 12. člena ZOA kaže na to, da je pogoj o zaposlitvi strokovnega vodje določen zaradi „izvajanja“ osebne asistence, ne pa zgolj zaradi registriranja izvajalca osebne asistence.
Povsem razumljivo in pričakovano je, da mora biti strokovni vodja zaposlen tudi po registraciji izvajalca, saj so njegove naloge vezane na izvajanje osebne asistence.
Zakonodajalec v zvezi s črtenjem te besede ni podal nobene posebne utemeljitve, kar pomeni, da s črtanjem besede „več“ zakonodajalec ni hotel uvesti nobene vsebinske spremembe.
Tožnik torej ni imel nobene podlage za to, da bi se lahko zanesel na to, da z uveljavitvijo ZOA-B ne bo več potreboval zaposlenega strokovnega vodjo s strokovnim izpitom.
Za opravljanje strokovnega izpita s področja socialnega varstva tožnica ne izpolnjuje pogojev, saj ima pridobljen naziv univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, kar je študij kultur in ne študij sociologije. Pridobitve strokovnega naslova univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja ni mogoče uvrstiti pod sociološko smer visokošolske izobrazbe, predpisane v tretjem odstavku 69. člena ZSV.
ZŠtip-1 člen 15, 16. ZUPJS člen 38, 38/3. ZPP člen 19. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3.c, 72, 72/2.
upravni spor - socialni spor - nepristojnost - tožba zaradi molka organa - državna štipendija - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - obrazložitev odločbe - zavrženje zahtevka
Zgolj navedba, kot je v obravnavani zadevi, da predmetna zahteva temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot predhodnje, in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, brez podrobne utemeljitve, preizkusa takšne odločitve ne omogoča, s tem pa tudi njene pravilnosti ni mogoče preveriti. Da ne gre za povsem enake zadeve, izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločitve, ki pojasnjuje, da je šlo v eni od zadev za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi statusa vojnega veterana.
vojni veteran - cenzus - veteranski dodatek - sprememba višine
Pri pridobitvi pravice do pokojnine tožnikove soproge gre za nove prejemke, ki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe zakonske partnerke pravilna, saj je sprememba nastala z dnem 25. 8. 2019 (upokojitev tožnikove soproge), pravica do veteranskega dodatka pa ne pripada več od 1. 9. 2019.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja samo zaključek iz mnenja komisije, ki jo je organ imenoval v postopku, manjkajo pa razlogi, ki so organ vodili k zaključku in odločitvi o pravici vlagateljice, in sicer, zakaj organ šteje, da vlagateljica nima oziroma ima pravico do tridesetih ur osebne asistence na teden.
Komisija ni organ, ki bi odločal o dodelitvi ali utemeljenosti osebne asistence, temveč je zgolj strokovni pomočnik organa, ki na podlagi osebnega razgovora z uporabnikom in/ali njegovim zakonitim zastopnikom pri ocenjevanju vrste, vsebine in obsega potreb posameznika poda mnenje o uporabnikovih potrebah.
osebna asistenca - pogoji za priznanje pravice - poštenost postopka - pravica do izjave v postopku
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju.
solidarnost - dodatek - študent - javno veljavni študijski program - stalno prebivališče
Javnoveljaven študijski program je pravni pojem, ki je določno opredeljen z določbami ZVis. Njegovega pomena posledično ni mogoče širiti z navajanjem pravnih posledic, ki jih ima lahko študij v tujini v slovenskem pravnem redu.
denarni prejemki - nadomestilo za invalidnost - dodatek za pomoč in postrežbo - stvarna pristojnost - upravno sodišče - delovno in socialno sodišče - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.