vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
V postopku ni bilo izkazano, da je bila na območju, na katerem je deloval tožnik, na predpisan način aktivirana narodna zaščita, zato tožnik ni mogel delovati kot njen oborožen pripadnik. S svojim delovanjem med agresijo v letu 1991 je sicer lahko prispeval k obrambi RS, vendar pa je mogoče status vojnega veterana priznati le, če je izkazano, da so v zvezi s takšnim delovanjem izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon (ZVV), kar v obravnavanem primeru ni.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - javna služba - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - prepoved diskriminacije - sedež ponudnika
Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4. URS člen 22.
oddaja neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - (ne)zakonitost razpisnih pogojev - enako varstvo pravic
Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem taksativno določa 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. SZ-1 in Pravilnik sicer omogočata, da najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev še dodatne, vendar pa je točkovanje teh dodatnih pogojev omejeno.
Glede na to, da so z javnim razpisom določeni splošni pogoji nezakoniti že sami po sebi, ker niso v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika, se sodišče posebej z njihovo vsebinsko neustavnostjo ni ukvarjalo, dodaja le, da enako varstvo pravic terja za razlikovanje in dopustno različno obravnavo med npr. prejemniki različnih oblik socialne pomoči utemeljene in argumentirane razloge.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - postavitev skrbnika
Tožena stranka je postopek postavitve pod skrbništvo izvedla po tem, ko je pristojno sodišče tožnici delno odvzelo poslovno sposobnost za urejanje vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Tožnico je seznanila s potekom postopka in ji dala možnost, da se izjavi, svojo odločitev pa oprla na relevantne določbe takrat veljavnega ZZZDR in pri tem upoštevala obseg poslovne sposobnosti, ki je bila z odločitvijo nepravdnega sodišča odvzeta tožnici.
vojni veteran - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje zahtevka
Z izpodbijanim sklepom se ni presojalo tožnikove zahteve po vsebini. Ob ugotovitvi, da je bilo o tožnikovi zahtevi že pravnomočno odločeno, namreč upravni organ sploh ni imel podlage, da bi o zadevi vsebinsko odločal, zato je tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.
humanitarna organizacija - pogoji za pridobitev statusa - zavrženje vloge - verska skupnost - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ne vidi razumnih razlogov za stališče, da lahko organizacije, ki jih ustanovijo pri nas registrirane verske skupnosti, pridobijo status humanitarne organizacije le, če so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu. Take razlage tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi z ničemer ne utemeljuje, pa četudi se razlikuje od stališča sodišča v sodbi, št. III U 71/2017-14 in je zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
ZPP člen 19, 19/1. ZUPJS člen 36, 38. ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4. ZDSS-1 člen 7, 63, 63/1.
doplačilo storitev institucionalnega varstva - upravni spor - molk drugostopenjskega organa - stvarna pristojnost - socialni spor
V sporih glede oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva (tudi ko gre za molk organa druge stopnje) je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno sodišče in ne upravno sodišče.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - vodenje evidence
V zadevi ni spora o članstvu tožeče stranke v civilni zaščiti. Spora tudi ni, da je izdajatelj navedene osebne izkaznice Občinski upravni organ za ljudsko obrambo in da gre, za javno listino. Vendar pa tožbenemu stališču, da obravnavana osebna izkaznica dokazuje članstvo tožeče stranke v občinskem štabu civilne zaščite, ni mogoče slediti. Iz listine namreč sledi le to, da je bil tožnik razporejen v civilno zaščito Krajevne skupnosti C. kot reševalec v splošni enoti, česar pa dejstvo, da je listino izdal pristojni občinski upravni organ, v ničemer ne spreminja.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - socialna pomoč - nasilje v družini - upravni akt
Ocena ogroženosti je dokument, ki nastane v postopku vodenja nalog za preprečevanje nasilja v družini na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), saj mnenje o ogroženosti osebe oziroma oceno ogroženosti v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZPND poda skladno s pravili stroke (lex artis) pristojni CSD. Storitev prve socialne pomoči in ocena ogroženosti sta medsebojno ločeni nalogi CSD, ki ju izvaja na različnih pravnih podlagah (ZPND, ZSV). Navedeno z drugimi besedami pomeni, da ocena ogroženosti ni upravni akt.
V skladu z določili 94. člena ZSV na podlagi ugovora upravičenca pristojni organ izda le obvestilo, s katerim upravičenca obvesti o opravljenem preizkusu ugovora in sprejetih ukrepih, torej se z obvestilom ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava, v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
postavitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Po presoji sodišča ima tožnica prav, ko ugovarja, da odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na postavitev kot skrbnice za posebni primer, zlasti, da odločba ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih njena postavitev ne nasprotuje v 181. členu ZZZDR določenim izključevalnim razlogom.
vojni veteran - spremembe, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka - invalidski dodatek
V obravnavnem primeru je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da se s sklenitvijo pogodbe njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove žene ni v ničemer spremenilo in da iz naslova sklenjene pogodbe ne prejemata nobenih rednih prejemkov, ne denarnih, ne v naravi. Kljub temu, da bi lahko bistveno vplivala na odločitev, se toženka do teh navedb ni opredelila, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 5, 30 - 34. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - uporaba ZUP - uporaba pravil ZUP - institucionalno varstvo
Ker pa je po 5. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (v povezavi z drugim odstavkom 30. člena Pravilnika) treba o odpustu odločiti in odločbo izdati v splošnem upravnem postopku, to pomeni, da mora (postopek za izdajo odločbe in) odločba zadostiti (tudi) zahtevam ZUP.
Odločitev je utemeljena na določbah prvega, tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZSV, po katerih so upravičenci in drugi zavezanci storitve institucionalnega varstva dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve, v skladu z merili, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije. Merila so določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, po katerih lahko center za socialno delo upravičencu oziroma zavezancu, brez predhodnega soglasja plačnika storitve, določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz te uredbe, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja in življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.
ZSV člen 44, 44/2, 44/3, 47.l, 47.l/1, 107. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
socialno varstvo - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - obstoj enega od taksativno naštetih razlogov - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
ZSV predpisuje šest razlogov za odvzem koncesije, ki jih tudi natančno opredeljuje po vsebini. Tak način uzakonitve razlogov za odvzem koncesije, torej naštevanje omejenega števila razlogov, ki niso opredeljeni zgolj splošno, temveč podrobno in v več primerih tudi z določitvijo dodatnih pogojev, ob upoštevanju pomena stalnega zagotavljanja predmetne javne službe za uporabnike, omogoča zanesljivo sklepanje, da so razlogi za odvzem koncesije v zakonu določeni izčrpno, da torej koncesije ni mogoče odvzeti iz razloga, ki ni izrecno naveden v 47.l členu ZSV.
strokovni delavec na področju socialnega varstva - strokovni izpit - izobrazbeni pogoj
Sodišče se glede odgovora na vprašanje, ali je pridobitev strokovnega naslova diplomiranega ekonomista ali ekonomistke mogoče uvrstiti pod katero od oblik, predpisanih v tretjem odstavku 69. člena ZSV, pridružuje stališču toženke. Glede upravne smeri, za katero tožnica trdi, da pod njo zapade tudi študijski program komerciala, pa sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec med drugimi predpisal upravno študijsko smer kot eno izmed možnih končanih študijskih smeri za pristop k navedenemu strokovnemu izpitu, pri tem pa ekonomske smeri ni predvidel.
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - zahteva za priznanje pravic po ZVV - začetek uveljavljanja pravice
Pravica do zdravstvenega varstva gre upravičencu v skladu z določbo 25. člena ZVV od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve. Uveljavljanje pravic za nazaj ni mogoče.