prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prostovoljna vključitev v zavarovanje - vračilo prispevkov
Iz zakonskega besedila jasno sledi, da vključitev oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, v zavarovanje po določbah ZPIZ-1 oziroma ZPIZ-2 ni obvezna. Po presoji sodišča iz zakona ne izhaja zahteva, da bi bilo treba voljo za vključitev v takšno prostovoljno zavarovanje nujno izraziti s posebno pisno izjavo. Zato je (tudi) plačevanje mesečnih prispevkov za takšno zavarovanje utemeljeno razumeti kot konkludentni izraz volje biti vključen v to zavarovanje. Drugačna razlaga bi nesorazmerno posegla v pravni položaj tistih zavezancev, ki so plačevali prispevke in se zanesli, da jim s tem gredo pravice iz vključenosti v zavarovanje na tej podlagi. Predvsem pa pri presoji v konkretnem primeru ni mogoče spregledati, da ni šlo za enkratno ali nekajkratno pomotno plačilo, ampak za plačevanje - ponavljajoča se aktivna ravnanja tožnice v večletnem obdobju.
Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 21, 22, 23. ZUP člen 9, 9/1, 144, 171.
socialnovarstveni program - odvzem verifikacije listine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke - kršitev določb postopka
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ odloči le, kadar zaslišanje stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi ni potrebno. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno, torej tako, ki je ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Stališče tožene stranke, da opustitev zaslišanja stranke ni mogla vplivati na odločitev, je ob zakonski opredelitvi kršitve kot bistvene, neupoštevno. Ne glede na to pa sodišče dodaja še, da tožena stranka, ob smiselnem sklicevanju na dokazno moč javne listine, spregleda določbo 171. člena ZUP, po kateri je dovoljeno izpodbijati zakonsko domnevo o resničnosti dejstev, ki jih javna listina potrjuje.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbnik za posebni primer - skrbništvo centra za socialno delo
V obravnavanem primeru gre za postavitev skrbnika za posebni primer po določbah 211. do 223. člena ZZZDR, kar ne izključuje uporabe splošnih določb, ki urejajo skrbništvo po tem zakonu. To pomeni, da je prvostopni organ imel pravno podlago, ko je po prejemu izjav tožničinih sorodnikov odločil, da bo sam opravljal dolžnost skrbnika za posebni primer po pooblaščenem strokovnem delavcu za zastopanje tožnice v pravdnem postopku.
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa v zvezi z vloženo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
socialno varstvo - institucionalno varstvo - odpust iz doma starejših občanov
S tem, ko je upravni organ pri sklepanju dogovora o trajanju, vrsti, obsegu in načinu zagotavljanja institucionalnega varstva ter o plačilu oz. doplačilu oskrbnih stroškov uporabil pravila ZSV in Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, je tožnika obravnaval na enak način kot upravičence do institucionalnega varstva iz 8. člena Pravilnika II. Posledično je tudi pravilno uporabil določne ZSV, Pravilnika, Pravilnika II (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev) in ZUP v postopku odpusta tožnika iz DSO. Le tako je namreč mogoče zagotoviti enako obravnavanje vseh oseb, ki se na kakršenkoli način vključijo v institucionalno varstvo v okviru DSO.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - cenzus
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil višino tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 in pravilno ugotovil, da višina njegovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497,15 EUR.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, ki med strankama niso sporne, izhaja, da tožnik izpolnjuje starostni pogoj, ne izpolnjuje pa pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - sodelovanje v barikadi
Sodišče se strinja z ugotovitvami prvostopnega in drugostopnega organa, da pogoji za priznanje statusa vojnega veterana tožniku po točki d) 7. alinee 2. člena ZVV niso izpolnjeni. Iz dopisa policijske uprave namreč izhaja, da ni evidentirano, da bi bil tožnik na območju in v času oboroženih spopadov po odredbi policije vključen v opravljanje njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir na območju spopadov.
ZSV člen 2, 77. Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 2, 7.
verifikacija socialnovarstvenega programa - pogoji za verifikacijo - za odločanje relevanten predpis - pristojnost Socialne zbornice - izločitev uradne osebe
Ker je Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 sprejel Državni zbor na podlagi zakona, Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva pa je bil izdan na podlagi Resolucije, tožnikov ugovor o izostanku materialnopravne podlage za izdajo navedenega Pravilnika in postopanje pri verifikaciji socialnovarstvenih programov v skladu s tem Pravilnikom po presoji sodišča ne vzdrži. Da je Socialna zbornica izključni izvajalec verifikacijskega postopka, izrecno določa 18. člen Pravilnika o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva.
Sodišče meni, da tožnik in društvo, katerega predsednica je mag. B.B., v konkretnem postopku nista konkurenta, ampak bosta to le v primeru, če se bosta oba prijavila na isti javni razpis. Ne vzdržijo zato navedbe, da ima predsednica komisije interes, da tožnik ne pridobi verifikacijske listine. Pridobitev verifikacije je le eden izmed pogojev po javnem razpisu, kjer se sredstva delijo v povsem ločenem postopku. Komisija je v konkretnem primeru odločala o ugovoru, vloženem zoper verifikacijsko poročilo, in ne o upravičenosti do državnih sredstev. Pri odločanju o ugovoru po mnenju sodišča tudi ni vezana na nikogaršnja navodila. Da bi predsednica komisije v konkretnem primeru prejela navodila od zbornice, tožnik niti ne zatrjuje.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do veteranskega dodatka - sprememba v višini prejemkov
Ko je tožnik 31. 7. 2015 vložil ponovno zahtevo za priznanje pravice do veteranskega dodatka za obdobje od 1. 8. 2015 dalje, je organ moral presojati, ali so se razmere v zvezi z odmero veteranskega dodatka spremenile glede na izdano odločbo z dne 22. 7. 2015. Z izpodbijano odločbo je ugotovil, da je dejansko stanje glede pripadkov v tožnikovi družini enako, kot je ugotovil z odločbo z dne 22. 7. 2015, za čas od 1. 7. 2015 dalje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je ugotavljal, ali je prišlo do spremembe glede na odločbo z dne 22. 7. 2015, pa je bil dolžan uporabiti določbo 51. člena ZvojI.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZVojI člen 51, 51/1.
veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - spremembe v višini prejemkov - izročilna pogodba - darilna pogodba - nepravilna uporaba materialnega prava - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je pri prejemkih, ki vplivajo na tožnikovo pravico do veteranskega dodatka, upošteval za tožnika in njegovo ženo preužitek, za vsakega v višini 54,66 EUR. Preužitek v omenjenem znesku je prvostopenjski organ upošteval kot posledico izročilne pogodbe in darilne pogodbe za primer smrti. Tožnik navedenim ugotovitvam in zaključkom nasprotuje, saj meni, da se po omenjeni izročilni pogodbi tožnikovi prejemki in prejemki njegove žene niso spremenili ter, da je zaključek obeh organov glede preužitka napačen. Prav tako obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, zaradi česar njen preizkus ni mogoč.
pravica do zdravstvenega varstva - vojni veteran - veteranski dodatek - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. S tem so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb postopka, kar je posledično lahko vplivalo na (ne)pravilno uporabo materialnega prava in (ne)pravilno ugotovljeno dejansko stanje.
žrtev vojnega nasilja - odškodnina za izgubo življenja bližnjega - višina odškodnine
Vsakemu upravičencu pripada odškodnina v fiksnem znesku, ki ga je za vse primere enako določil zakonodajalec. To pomeni, da se pri odmeri odškodnine ne upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, zato sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov o posledicah, ki jih je trpela zaradi smrti mame.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Glede tožbenih navedb, da s svojo izobrazbo strokovnega izpita ne more opravljati in posledično nikoli napredovati, s čimer prihaja do neenakopravnega in diskriminatornega položaja, se sodišče pridružuje stališču toženke iz odgovora na tožbo, da predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja opravljenega strokovnega izpita.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - oborožen pripadnik narodne zaščite
Že iz izpovedb prič, ki sta opravljali naloge načelnika in namestnika načelnika narodne zaščite, izhaja, da tožnik ni bil razporejen k opravljanju nalog narodne zaščite, kar utemeljuje ugotovitev, da tožnik teh nalog ni opravljal.
ZSV člen 98. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 36. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 29.
institucionalno varstvo v varstveno delovnem centru - upravičenost do vključitve v zavod - plačilo storitev institucionalnega varstva - stranka v postopku
Pravica do plačila storitev institucionalnega varstva v varstveno delovnem centru je odvisna od ugotovitve, ali so sploh izpolnjeni predpisani pogoji za takšno obliko institucionalne storitve.
Občina ima v postopkih uveljavljanja oprostitev po izrecni določbi 29. člena Uredbe o merilih za odločanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev položaj stranke. Torej ima vse pravice, ki gredo strankam v skladu z ZUP, zato je samovoljno stališče tožene stranke, da je občina le (do)plačnica v postopku sprejema v socialno varstveni zavod.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana
Tožnica je delala v vojnem času kot prodajalka-blagajnik v prosto carinski prodajalni. Ko se je agresija na Slovenijo začela, je delala v dnevni izmeni v objektu C13. Nesporno je, da je res preživela noč v tem objektu zaradi objektivnih okoliščin (obleganja s strani agresorja mejnega prehoda Šentilj), vendar pa ta dejstva še ne pomenijo takšnih okoliščin, na podlagi katerih bi se tožnici lahko priznal status vojnega veterana na podlagi določb ZVV, ki določno opredeljujejo vse okoliščine za priznanje statusa vojnega veterana. Po presoji sodišča je bil ugotovitveni postopek pred izdajo odločbe pravilno izveden in je upravni akt na zakonu utemeljen.
Upravni organ je pri svoji odločitvi napačno ugotovil dejansko stanje, ko je upošteval, da iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je tožnik upravičen do denarnega nadomestila za mesec december 2014 v višini 529,50 EUR neto. Za mesec december 2014 bi namreč moral na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje upoštevati le denarno nadomestilo od dne 4. 12. 2014 ter do 31. 12. 2014. Za čas do 4. 12. 2014 odločba Zavoda RS za zaposlovanje, na katero je svoje ugotovitve oprl organ, ni relevanten dokaz.
Ne glede na to, da center za socialno delo lahko določi višjo oprostitev, kar kaže na določeno mero avtonomije toženke pri odločanju o višji oprostitvi, se mora do vseh zatrjevanih okoliščin, ki jih uveljavlja zavezanec v zahtevi, natančno opredeliti, morebitno odločitev o višji oprostitvi pa utemeljiti na izvedenih dokazih, ne pa zgolj arbitrarno določiti višine oprostitve, kot je to storila v obravnavanem primeru.