plačilo institucionalnega varstva - stvarna pristojnost - socialni spor
Sodno varstvo v primeru plačila institucionalnega varstva je zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, zato je sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Tožnik s tožbo tožbo izpodbija odločbo centra za socialno delo v zvezi z denarno socialno pomočjo, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah ZUPJS, kar pomeni, da je v konkretnem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.
ZUPJS za odločanje o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev določa pristojnost socialnega sodišča, ne pa Upravnega sodišča RS. Sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in bo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZUJF člen 230. ZVojI člen 86. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo.
Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
priznanje pravice do zdravstvenega zavarovanja - vojni veteran - zahteva za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - začetek uveljavljanja pravice
Iz podatkov upravnih spisov in izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik zahtevo za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva za obdobje od 15. 12. 2006 do 31. 5. 2012 vložil dne 3. 4. 2013, kar pomeni, da tožnik navedeno pravico uveljavlja za obdobje pred vložitvijo zahteve. Glede na določbo 25. člena ZVV po presoji sodišča tožniku na podlagi te zahteve ni mogoče priznati pravice do zdravstvenega varstva za navedeno obdobje.
ZVojI člen 90, 106. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUJF člen 96.
invalidnina - izplačevanje invalidnine - spremenjen način izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe
Po določbi 106. člena ZVojI odločbe, s katerimi so priznane pravice po tem zakonu, izvršujejo po uradni dolžnosti. Tako sodišče sodi, da je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, pravilna. Ker v tem primeru, ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Sodišče preverja zakonitost odločbe na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kot je obstajalo v času njene izdaje, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati morebitnih kasneje nastalih okoliščin. Če so te pomembne z vidika ugotavljanja tožničinih dohodkov in cenzusa za pridobitev veteranskega dodatka, s tem pa tudi pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je to lahko podlaga za vložitev nove zahteve.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 15, 15/1.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pravica do varstvenega dodatka
Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
ZVojI člen 86, 90. ZUJF člen 230. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213, 213/1.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Iz določb ZVojI izhaja, da način izplačevanja pravic po tem zakonu, torej tudi invalidnine, ni del navedenih pravic, o katerem bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo. Način izplačevanja pravic po ZVojI torej ni obvezna sestavina upravne odločbe. Odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo tožnice za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je tako pravilna. Ker v tem primeru ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je tožničino zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Sprememba načina izplačevanja denarnih prejemkov ne predstavlja spremembe višine prejemka samega, torej ne predstavlja spremembe pravice.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Nasprotja med izpovedbami zaslišanih prič o vlogi tožnika v času vojne niso bila razjasnjena, zaradi česar so ostala dejstva, pomembna za odločitev, nepopolno ugotovljena.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 15, 15/1.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-13/13 z dne 14. 11. 2013 odločilo, da prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo, zato je upravni organ pravilno odločil, da tožniku ne pripada več pravica do plačila zdravstvenih storitev do polne vrednosti teh storitev.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Vojnemu veteranu se zagotavlja pravica do zdravstvenega varstva le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Tožnik pa ne oporeka dejstvu, da ni prejemnik veteranskega dodatka, niti ne oporeka trditvi, da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, zato do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev ni upravičen.
invalidnina - sprememba načina izplačila invalidnine - upravna zadeva
Sodišče iz upravnih spisov ne more ugotoviti ali je bila sestavni del odločitve upravnega organa v postopku priznanja statusa vojaškega invalida, tudi odločitev o načinu izvrševanje te odločbe, torej o načinu in datumih izplačil invalidnine. V takem primeru bi sprememba določbe 86. člena ZVojI, na podlagi določbe 230. člena ZUJF, dejansko pomenila, da se je spremenila odločitev, določena z izrekom odločbe, kar bi seveda zahtevalo novo, drugačno odločitev, sprejeto na podlagi spremenjene določbe 86. člena ZVojI.
Način in čas izplačila invalidnine je pravica, ki tožniku gre na podlagi priznanega statusa in sprememba načina izvrševanja te odločbe, ko zakon spreminja eno od okoliščin izvrševanja te pravice, še vedno izpolnjuje pogoje za opredelitev upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - predmet preizkusa v upravnem sporu
Predmet obravnave sodišča v tej zadevi je preizkus zakonitosti odločbe, s katero je Javni stanovanjski sklad MOL odločil o tožničini prijavi na 15. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oziroma to, ali je bila odločitev sprejeta v skladu z merili in pogoji navedenega javnega razpisa. Sodišče zato tožnici, čeprav ne dvomi, da se nahaja v težkem socialnem položaju, ne more nuditi drugačne pomoči, saj zanjo nima možnosti.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev točk po posameznik kategorijah - točke za delovno dobo - predložitev dokazil
Prvostopenjski organ je tožnico s pozivom z dne 23. 4. 2013 pozval, naj predloži potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma dokazilo o doseženem številu let delovne dobe, saj je vlogi priložila nepopolno potrdilo o svojem dohodku, v katerem je sama (in ne ZPIZ) navedla, da ima 26 let delovne dobe. Navedeni poziv je prejela 3. 5. 2013, vendar v postavljenem 15-dnevnem roku zahtevanega dokazila ni predložila. V svoji vlogi z dne 28. 5. 2013 je navedla le, da je upokojenka, da je delavska knjižica deponirana na ZPIZ in da je kljub trudu ni mogla pridobiti. Glede na navedeno je treba zavrniti pavšalno tožbeno navedbo o netočnosti trditve, da zahtevanega dokazila ni predložila.
ZUJF člen 100, 231, 231/2. ZVV člen 15. ZUP člen 175.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pridobivanje dokazil po uradni dolžnosti
Zakonodajalec je pogoje za pridobitev pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev spremenil tako, da jo je namenil vojnim veteranom, ki so socialno ogroženi, to je tistim, ki si sami težko ali sploh ne morejo zagotoviti sredstev za plačilo te pravice.
Upravni organ ima na podlagi 175. člena ZUP v povezavi z 231. členom ZUJF (ugotovitev izpolnjevanja pogojev do plačila zdravstvenih storitev) vsa zakonska pooblastila, da po uradni dolžnosti priskrbi dokazila, v kolikor jih ne priskrbi sama stranka.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Ogrožanje finančne zmožnosti države za pokrivanje socialnih in drugih dajatev, med katere spada tudi pravica vojnih veteranov iz 15. člena ZVV, je stvarni razlog za zmanjšanje pravice do plačila zdravstvenih storitev, ki je utemeljena v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.
Tožnik je že dopolnil 55 let in ni prejemnik veteranskega dodatka, niti ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, zato sodišče glede na relevantne določbe ZUJF in ZVV zaključuje, da je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.
Tožnika sta vedela za zdravstveno in duševno stanje izročevalca (stranke z interesom v tem sporu), ki je v domu, kar pomeni, da sta s tem tudi pristala na stroške morebitne drugačne oskrbe izročevalca, ki zaradi pešanja telesnih in duševnih moči ne bi mogel več zase samostojno skrbeti in mu tudi ne bi bila nudena njegovemu zdravstvenemu in duševnemu stanju primerna oskrba na domu.
ZVojI člen 100. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 4.
vojni veteran - pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - pogoji za priznanje pravice - izvid in mnenje zdravniške komisije
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati dejstvo, da izvida in mnenja zdravniške komisije II. stopnje niso podpisali vsi člani komisije. Zdravniška komisija II. stopnje je namreč izvedenski organ, ki je na podlagi priloženih specialističnih izvidov in priporočila osebnega zdravnika podala dokončno oceno o (ne)potrebnosti zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, odločitev pa je glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno sprejel upravni organ prve stopnje.
vojni veteran - pravica do plačila zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
Tožnik pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa ne izpolnjuje. Zato tudi ni upravičen do plačila zdravstvenih storitev po 15. členu ZVV.