vročitev - fikcija vročitve - pritožba - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Fikcijo vročitve je sicer mogoče izpodbijati, vendar morajo za to obstajati stvarno utemeljeni razlogi.
Tožeča stranka ni izkazala upravičenega razloga za neprevzem pošiljke, saj je imela možnost pošiljko dvigniti še pred potekom roka in pred odhodom na službeno pot, pa tega ni storila.
davek na dodano vrednost (DDV) - zloraba sistema DDV - preprodaja avtomobilov - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - splošna shema - subjektivni element - objektivna okoliščina - vsebina računa
Z izpodbijano odločbo se ugotavlja t.i. subjektivni element (objektivne okoliščine, ki dokazujejo tožnikovo védenje o sodelovanju pri transakcijah, ki so del utaje DDV), ki ga je organ kot pravni standard v obravnavanem primeru napolnil s tem, da so bili prejeti računi madžarskega dobavitelja nepravilno številčeni in sestavljeni, da so bila plačila vršena z gotovino, o plačilu pa ni bilo dokazov, da tožnik ni poznal imen oseb, s katerimi je sklepal posle, da ni bilo dokazov o prevzemu in prevozu vozil, da se na naslovu dobavitelja nahajajo stanovanje hiše, da ni bil jasen kraj glede prevzema vozil.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova - dolžnikov dolžnik
Sodišče zavrača tožbene ugovore, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker je dolžnikov dolžnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa poravnal svoje obveznosti iz naslova navedene prodajne pogodbe in tako ne obstoji njegov dolg do tožnika.
Tožnik kot dolžnik izpodbija sklep o izvršbi glede sredstva izvršbe, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj s sklepom zarubljene terjatve, in s tem varovati pravic in pravnih koristi tretjega, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - lastništvo zemljišč - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige
Skladno s prvim odstavkom 49. člena ZG je odločilno lastništvo gozdov, saj pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov. Zemljiška knjiga je javna knjiga in se šteje, da je vse, kar je v njej vpisano, resnično in pravnoveljavno, kar je poseben vidik publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. Skladno s prvim odstavkom 340. člena ZDavP-2 mora upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu med drugim posredovati podatke o osebah, ki so bile na presečni datum v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe gozdnih zemljišč, na kar je davčni organ seveda vezan. Dokazovanje nasprotnega zato ni možno v postopku odmere obveznosti po ZG, temveč kvečjemu v zemljiškoknjižnem postopku, dotlej pa velja, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato tožnica s tožbenim argumentom, da Občina Ivančna Gorica ni uredila zemljiškoknjižnega stanja, s čimer torej zatrjuje, da so podatki zemljiške knjige napačni, v tem upravnem sporu ne more uspeti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija osebne vročitve - prepozna tožba - zavrženje
Ni dvoma, da je bila osebna vročitev poskušana 6. 12. 2018 in ne 6. 12. 2019, ter da je fikcija vročitve nastopila 21. 12. 2018 in ne 21. 12. 2019. Tožnik za svoje navedbe o napačni letnici ni predložil nobenih dokazov, ki bi omajali verodostojnost sporočila o prispelem pismu. Tudi navedba o tem, da je datum na drugostopni odločbi najverjetneje napačen (30. 11. 2018 namesto 30. 12. 2019), saj je nenavadno, da bi toženka odločbo izdala že 30. 11. 2018, tožniku pa bi jo vročila šele po več kot enem letu, ne zdrži pravne presoje. Kot že povedano, tožnik ni priložil nobenega dokaza, ki bi podkrepil njegove trditve, da je bila vročitev res opravljena šele v letu 2019, medtem ko iz dokumetov upravnega spisa nedvomno izhaja ravno nasprotno – da je bila vročitev opravljena v letu 2018. Posledično je tudi datum na drugostopni odločbi verjeten in logičen.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 28, 28/1, 28/2. ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/6.
stroški upravnega postopka - stroški davčnega postopka - povračilo stroškov - stanovsko združenje - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče se strinja z očitkom tožnika, da izpodbijana odločba temelji na ustavno neskladni razlagi 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Po prvem odstavku tega člena se pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi, medtem ko se po drugem odstavku pooblaščencem, ki niso člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po predpisih, ki urejajo povračilo stroškov pooblaščencev v upravnem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupni upravičenec
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnih zemljišč in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
vodna pravica - vodno dovoljenje - letni obseg rabe vode
Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na tožnikove ocene o porabi vode stranke z interesom, zaradi česar vode ne bo dovolj za tožnikovo kmetijo. Tožnikov izračun o porabi vode stranke z interesom v poletnih okvirnih dveh mesecih ne ustreza količini vode, katere poraba je dovoljena s predmetnim vodnim dovoljenjem, ki je predmet izpodbijanja v tej zadevi, pa tudi z upoštevanjem že podeljenih vodnih pravic.
ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/6. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 28.
stroški davčnega postopka - stroški pritožbenega postopka - uspeh v postopku - stanovsko združenje - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku v 28. členu definicije stanovskega združenja ne podaja, takšne definicije pa tudi ne opredeljuje kakšen drugi, področni zakon, zlasti upoštevaje, da je bil upravni postopek, v katerem je tožnika zastopal pooblaščenec, davčni postopek, dejavnost njegovega pooblaščenca pa je davčno svetovanje, ki pa v Republiki Sloveniji ni reguliran poklic, denimo na način, da bi bilo predpisano (obvezno) članstvo v določeni organizaciji, npr. zbornici kot „stanovskem združenju“. Zato je po presoji sodišča pri tem treba in moč izhajati le iz samega besedila 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku: stanovski pomeni takšen, ki se nanaša na poklic, združenje pa v najširšem pomenu besede pomeni zbir, skupino subjektov, ki jih druži skupna ideja, interes. Klub davčnih svetovalcev po presoji sodišča ustreza takšni definiciji stanovskega združenja, saj združuje fizične osebe, ki se ukvarjajo z davčnim svetovanjem
Za Klub davčnih svetovalcev ni mogoče trditi, da ni stanovsko združenje, tožnik pa je torej posledično po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov, ki so maksimirani do višine, ki je določena za odvetnike po odvetniški tarifi. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, člani Kluba davčnih svetovalcev, katerega ustanovni član je tudi tožnikov pooblaščenec, sami oblikujejo ceno svojih storitev, pri čemer pa se jim priporoča ravnanje skladno z vsakokrat veljavno Odvetniško tarifo.
izvrševanje kazni zapora - prekinitev prestajanja zaporne kazni - uporaba prostega preudarka - mnenje posebne zdravniške komisije
Tožena stranka je z namenom presoje strokovnih vprašanj glede bolezni, zdravljenja in potrebne zdravstvene oskrbe pridobila mnenje posebne zdravniške komisije. Sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da ni izkazano, da zavod tožniku ne bi mogel zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča
V predmetni zadevi ni sporno, da je postopek ugotavljanja stalnega prebivališča stekel na podlagi 18. člena ZPPreb-1 po tem, ko je bila pristojna upravna enota obveščena, da tožnik na prijavljenem naslovu v Republiki Sloveniji ne prebiva in temu ne oporeka niti tožnik v vloženi tožbi, ampak nasprotno navaja, da skupaj z ženo živi na navedenem naslovu na Hrvaškem, zato sodišče kot pravilno ocenjuje odločitev, da se tožniku z dnem dokončnosti odločbe odjavi stalno prebivališče z območja Republike Slovenije, saj tožnik na tem naslovu stalno ne prebiva in ta naslov ni središče njegovih življenjskih interesov ter med tožnikom in tem naslovom ne obstajajo tesne in trajne povezave, kot stalno prebivališče opredeljuje 3. točka 2. člena ZPPreb-1. Prav tako je pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega upravnega organa, da se v register stalnega prebivalstva vpiše tožnikov naslov v Republiki Hrvaški, kar določa drugi odstavek 21. člena ZPPreb-1, ker je naslov tožnikovega prebivanja v tej državi pristojni upravni enoti znan.
ZRev-2 člen 99, 99/2, 105, 105/2, 109, 109/2, 140, 140/2.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - odvzem dovoljenja - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Podana je bistvena kršitev določb postopka, saj je tožena stranka odločala o izreku ukrepa zaradi tistih dejanj in ravnanj, ki niso zajeta v odločbi o začetku postopka. Zato se tožnik do teh navedb tudi ni mogel opredeliti in se o njih izjasniti, s čimer je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - računi - pomanjkljivi računi - dnevnice in potni stroški zaposlenih
Bistven razlog, zaradi katerega davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka DDV po obravnavanih računih (s prilogami) je bil, da so bili obravnavani računi s prilogami (pogodba o poslovnem sodelovanju tožnika z družbo B., kopije dobavnic, računalniški izpis naročilnic) nepopolni do takšne mere, da niso omogočili ugotovitve vrste in obsega opravljenih dobav oz. storitev, ter je bil posledično davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davkov. Obravnavani računi pa se tudi ne sklicujejo na nobene spremljajoče listine. Zaporedne številke navedene na računalniško izpisanih in naknadno predloženih naročilnicah se razlikujejo od zaporednih številk, ki jih je tožnik v obravnavanem obdobju izdal drugim dobaviteljem, ki si sledijo v strogem zaporedju. Tudi po presoji sodišča obravnavani računi in priloge k tem računom ne vsebujejo niti minimalnih formalnih pogojev potrebnih za identifikacijo vrste in obsega opravljenih storitev.
Ne glede na seznanjenost tožničine zakonite zastopnice z davčnim dolgom davčne dolžnice tožnica do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena, da toženka ugotavlja njeno domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnice, posledično se o tem tudi ni mogla izjaviti in je bila prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljena kot dolžnica in s tem seznanjena, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njeni obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - retroaktivnost
Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema in Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature EU nista pravna vira, na katerih bi izpodbijana odločba temeljila, kar je v njej tudi izrecno pojasnjeno, kolikor pa so bile za odločitev prvostopenjskega organa merodajne, pa jih je korektno tudi v celoti in v slovenskem jeziku citiral.
ZDO člen 158. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (1981) člen 2.
davek od premoženja - poslovni objekt - ugotavljanje davčne osnove - napačno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev materialnega prava - preizkus izpodbijane odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila vrednost predmetnih poslovnih prostorov ugotovljena na način iz 2. člena Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in satnovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. Nasprotno, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je vrednost predmetnih nepremičnin ugotavljala na podlagi povprečne gradbene cene za m2 koristne stanovanjske površine (ki je leta 2016 znašala 775,54 EUR), povečani za 25 % (ker gre za poslovna prostora), kar naj bi bilo skladno z Odlokom o davkih občanov Občine Novo mesto, pri čemer je bila upoštevana tudi amortizacija. Tožnikov ugovor, da mu je toženka odmerila davek od premoženja od napačne osnove, je zato utemeljen.
davek od dohodkov pravnih oseb - obnova postopka - obnova upravnega postopka - razlogi za obnovo postopka - udeležba v postopku - nova dejstva in novi dokazi
Obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP ni podan, če oseba, ki je bila kot stranka udeležena v rednem upravnem postopku, vendar ji v tem postopku ni bila dana možnost, da bi se v konkretni upravni zadevi izjavila o dejstvih ali okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V tem primeru gre za kršitev temeljnega načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), kar lahko stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločbo. Napake vročitve aktov, torej tudi odločbe z dne 12. 12. 2017, lahko v obravnavnem primeru tožnica uspešno uveljavlja v pritožbi zoper navedeno odločbo. Dokler stranki odločba ni pravilno vročena, namreč pravno ne učinkuje, kar pomeni, da tudi pritožbeni rok še ne začne teči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Ne v prošnji ne v dopolnitvi tožnik ne pove nič konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč. V bistvu navaja samo, da pravno pomoč potrebuje, nič pa zakaj in s kakšnim namenom. S tem pa ne izkaže, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pooblastilo - pooblaščenec - zavrženje tožbe
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je A.A. poziv I U 1232/2019-8 z dne 31. 1. 2020 prejel dne 5. 2. 2020. Rok za predložitev listin skladno z navedenim pozivom se je iztekel dne 6. 3. 2020. A.A. pa do tega dne niti kasneje ni predložil pooblastila tožeče stranke niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit v Republiki Sloveniji oziroma da je odvetnik v Republiki Sloveniji. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
dohodnina - odmera dohodnine - pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - drugi dohodek - povprečenje
V obravnavani zadevi pri izplačilu odkupne vrednosti, torej sredstev, ki so se več let vplačevala v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne gre za izplačilo, ki bi bilo primerljivo z dohodkom iz delovnega razmerja. Ker gre za drugačno naravo dohodka, ki po presoji sodišča ni primerljivo z dohodki iz delovnega razmerja, se sodišče strinja s stališčem davčnega organa, da niso podani pogoji za uporabo instituta povprečenja iz 120. člena ZDoh-2.