mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda - trditveno in dokazno breme
Na tožniku je dokazno breme, da dokaže, da ga država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
inšpekcijski postopek - oglaševanje - kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - raba kmetijskih zemljišč - reklamni pano
Odločitev prvostopenjskega upravnega organa temelji na ugotovitvi, da predstavlja zemljišče, kmetijsko zemljišče in na nadaljnji ugotovitvi, da se del navedenega zemljišča uporablja v nasprotju z njegovim namenom, kmetijsko proizvodnjo, ker je na delu tega zemljišča v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ postavljen reklamni pano, zato je uporaba določbe prve alineje točke B 107. člena ZKZ utemeljena. Ob upoštevanju dikcije navedene določbe, ki inšpektorju nalaga pristojnost izreči citirani ukrep, sodišče ugotavlja, da izrek ukrepa izpodbijane odločbe (odstranitev reklamnega panoja), ne temelji na določbi prve alineje točke B 107. člena ZKZ.
izvrševanje kazni zapora - prekinitev prestajanja zaporne kazni - uporaba prostega preudarka - mnenje posebne zdravniške komisije
Tožena stranka je z namenom presoje strokovnih vprašanj glede bolezni, zdravljenja in potrebne zdravstvene oskrbe pridobila mnenje posebne zdravniške komisije. Sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da ni izkazano, da zavod tožniku ne bi mogel zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe.
ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/6. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 28.
stroški davčnega postopka - stroški pritožbenega postopka - uspeh v postopku - stanovsko združenje - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku v 28. členu definicije stanovskega združenja ne podaja, takšne definicije pa tudi ne opredeljuje kakšen drugi, področni zakon, zlasti upoštevaje, da je bil upravni postopek, v katerem je tožnika zastopal pooblaščenec, davčni postopek, dejavnost njegovega pooblaščenca pa je davčno svetovanje, ki pa v Republiki Sloveniji ni reguliran poklic, denimo na način, da bi bilo predpisano (obvezno) članstvo v določeni organizaciji, npr. zbornici kot „stanovskem združenju“. Zato je po presoji sodišča pri tem treba in moč izhajati le iz samega besedila 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku: stanovski pomeni takšen, ki se nanaša na poklic, združenje pa v najširšem pomenu besede pomeni zbir, skupino subjektov, ki jih druži skupna ideja, interes. Klub davčnih svetovalcev po presoji sodišča ustreza takšni definiciji stanovskega združenja, saj združuje fizične osebe, ki se ukvarjajo z davčnim svetovanjem
Za Klub davčnih svetovalcev ni mogoče trditi, da ni stanovsko združenje, tožnik pa je torej posledično po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov, ki so maksimirani do višine, ki je določena za odvetnike po odvetniški tarifi. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, člani Kluba davčnih svetovalcev, katerega ustanovni član je tudi tožnikov pooblaščenec, sami oblikujejo ceno svojih storitev, pri čemer pa se jim priporoča ravnanje skladno z vsakokrat veljavno Odvetniško tarifo.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - računi - pomanjkljivi računi - dnevnice in potni stroški zaposlenih
Bistven razlog, zaradi katerega davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka DDV po obravnavanih računih (s prilogami) je bil, da so bili obravnavani računi s prilogami (pogodba o poslovnem sodelovanju tožnika z družbo B., kopije dobavnic, računalniški izpis naročilnic) nepopolni do takšne mere, da niso omogočili ugotovitve vrste in obsega opravljenih dobav oz. storitev, ter je bil posledično davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davkov. Obravnavani računi pa se tudi ne sklicujejo na nobene spremljajoče listine. Zaporedne številke navedene na računalniško izpisanih in naknadno predloženih naročilnicah se razlikujejo od zaporednih številk, ki jih je tožnik v obravnavanem obdobju izdal drugim dobaviteljem, ki si sledijo v strogem zaporedju. Tudi po presoji sodišča obravnavani računi in priloge k tem računom ne vsebujejo niti minimalnih formalnih pogojev potrebnih za identifikacijo vrste in obsega opravljenih storitev.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova - dolžnikov dolžnik
Sodišče zavrača tožbene ugovore, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker je dolžnikov dolžnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa poravnal svoje obveznosti iz naslova navedene prodajne pogodbe in tako ne obstoji njegov dolg do tožnika.
Tožnik kot dolžnik izpodbija sklep o izvršbi glede sredstva izvršbe, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj s sklepom zarubljene terjatve, in s tem varovati pravic in pravnih koristi tretjega, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Ne v prošnji ne v dopolnitvi tožnik ne pove nič konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč. V bistvu navaja samo, da pravno pomoč potrebuje, nič pa zakaj in s kakšnim namenom. S tem pa ne izkaže, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.
ZDoh-2 člen 44. ZUP člen 214. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - obrazložitev odločbe
Kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi lahko šteli, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi, odobrenimi s strani delodajalca in z računi, iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni razvidno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in preveriti, zakaj davčni organ ni razlikoval med prevozom na delo in z dela in službeno potjo, kljub temu, da se v upravnem spisu nahaja tabela obračuna potnih in ostalih stroškov, ki jo je tožnik pripravil skladno z navodili prvostopenjskega organa, in iz katere izhajajo relacije, ki jih je tožnik opravil v letu 2015, in ki naj ne bi predstavljale le poti na delo in z dela ampak tudi službene poti.
inšpekcijski postopek - delo na črno - pristojnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ni jasno, kdo je kršil prvi odstavek 4. člena ZPDZC-1, niti ni ustrezno pojasnjeno, na kakšen način je tožnik opravil očitano kršitev prvega odstavka 4. člena ZPDZC-1. Zaradi navedenega drugostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in jo je že iz tega razloga potrebno odpraviti.
Poleg navedenega tožnik utemeljeno opozarja na določilo 1. alineje prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1, ki v primeru kršitev določb 4. člena tega zakona, v delu, ki se nanaša na pravne osebe, podeljuje pristojnost za vodenje in odločanje tržnemu inšpektoratu.
Sodišče ne sledi razlogom tožnika v tožbi, da gre v danem primeru za absurdno situacijo, ko na eni strani država krije tožniku plačilo prispevkov za socialno varnost, po drugi strani pa terja od tožnika plačilo prispevkov za socialno varnost. Navedena okoliščina ne predstavlja okoliščine iz 7. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2, da je tožnikov dolg, ki se izterjuje, ugasnil na drug način, kot to napačno meni tožnik. Dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne pomeni, da zoper tožnika ni mogoča izvršba, marveč le, da so ta denarna sredstva izvzeta iz izvršbe.
V postopku ustavitve davčne izvršbe, enako kot v postopku s pravnimi sredstvi zoper sklep o davčni izvršbi (prim. sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova. Ugovori, s katerimi tožnik oporeka pravilnosti in zakonitosti izdaje predmetnega sklepa o izvršbi in njegovi izvršljivosti, na odločitev v tem sporu nimajo vpliva.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnica ohranja središče življenjskih interesov v Sloveniji. Najpomembnejšo osebno vez v Sloveniji nedvomno predstavlja tožničina hči A.A., ki jo tožnica tudi materialno podpira. Hkrati tožnica v Sloveniji ohranja tudi ekonomski interes, in sicer stanovanjsko hišo, katere lastnica ostaja. Ob navedenem tožnico na Švico veže le zaposlitev, izdano dovoljenje za prebivanje v Švici ter tuja bančna in zdravstvena kartica. Tožnica je sicer v postopku in v tožbi zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti, vendar pa obstoja slednje zgolj z navedbo o skupnem življenju od 6. 10. 2017 dalje, upoštevaje da je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo 8. 3. 2018, tudi po sodni presoji ni uspela izkazati.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - retroaktivnost
Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema in Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature EU nista pravna vira, na katerih bi izpodbijana odločba temeljila, kar je v njej tudi izrecno pojasnjeno, kolikor pa so bile za odločitev prvostopenjskega organa merodajne, pa jih je korektno tudi v celoti in v slovenskem jeziku citiral.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupni upravičenec
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnih zemljišč in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
ZDO člen 158. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (1981) člen 2.
davek od premoženja - poslovni objekt - ugotavljanje davčne osnove - napačno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev materialnega prava - preizkus izpodbijane odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila vrednost predmetnih poslovnih prostorov ugotovljena na način iz 2. člena Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in satnovanjskih hiš ter sistemu točkovanja. Nasprotno, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je vrednost predmetnih nepremičnin ugotavljala na podlagi povprečne gradbene cene za m2 koristne stanovanjske površine (ki je leta 2016 znašala 775,54 EUR), povečani za 25 % (ker gre za poslovna prostora), kar naj bi bilo skladno z Odlokom o davkih občanov Občine Novo mesto, pri čemer je bila upoštevana tudi amortizacija. Tožnikov ugovor, da mu je toženka odmerila davek od premoženja od napačne osnove, je zato utemeljen.
EZ člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/4, 58.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev merilnega mesta - neupravičen odjem električne energije
Ko gre za neupravičen odjem električne energije, je podlaga za izračun v določbah 57. in 58. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije in ne dejanska poraba energije. Način izračuna in s tem višina obveznosti sta pogojena po eni strani z nezanesljivostjo oziroma neustreznostjo podatkov o dejansko porabljenih količinah energije in po drugi strani z dejstvom, da gre za ravnanje oziroma situacijo, ki je v nasprotju s predpisi in zaradi česar je zaračunani znesek lahko višji od tistega, s katerim se sicer zaračuna dejanska poraba.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - lastništvo zemljišč - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige
Skladno s prvim odstavkom 49. člena ZG je odločilno lastništvo gozdov, saj pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov. Zemljiška knjiga je javna knjiga in se šteje, da je vse, kar je v njej vpisano, resnično in pravnoveljavno, kar je poseben vidik publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. Skladno s prvim odstavkom 340. člena ZDavP-2 mora upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu med drugim posredovati podatke o osebah, ki so bile na presečni datum v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe gozdnih zemljišč, na kar je davčni organ seveda vezan. Dokazovanje nasprotnega zato ni možno v postopku odmere obveznosti po ZG, temveč kvečjemu v zemljiškoknjižnem postopku, dotlej pa velja, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato tožnica s tožbenim argumentom, da Občina Ivančna Gorica ni uredila zemljiškoknjižnega stanja, s čimer torej zatrjuje, da so podatki zemljiške knjige napačni, v tem upravnem sporu ne more uspeti.
Ne glede na seznanjenost tožničine zakonite zastopnice z davčnim dolgom davčne dolžnice tožnica do prejema izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena, da toženka ugotavlja njeno domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnice, posledično se o tem tudi ni mogla izjaviti in je bila prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljena kot dolžnica in s tem seznanjena, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njeni obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.
davek na dodano vrednost (DDV) - obresti - zastaranje obresti - relativno zastaranje
Obresti, ki so glede na izpodbijano odločbo začele in prenehale teči v letu 2012, je toženka prvič odmerila šele z izpodbijano odločbo, ki je bila izdana v letu 2018 (sicer vsled predhodno izdanega zapisnika o ponovnem davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki pa ravno tako datira v leto 2018). V tej zvezi sodišče pritrjuje tožniku glede nastopa zastaranja odmere teh obresti. Skladno s 125. členom ZDavP-2 pravica do odmere davka (kamor, kot rečeno, sodijo tudi obresti) relativno zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba oz. mogoče davek odmeriti.
vodna pravica - vodno dovoljenje - letni obseg rabe vode
Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na tožnikove ocene o porabi vode stranke z interesom, zaradi česar vode ne bo dovolj za tožnikovo kmetijo. Tožnikov izračun o porabi vode stranke z interesom v poletnih okvirnih dveh mesecih ne ustreza količini vode, katere poraba je dovoljena s predmetnim vodnim dovoljenjem, ki je predmet izpodbijanja v tej zadevi, pa tudi z upoštevanjem že podeljenih vodnih pravic.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 28, 28/1, 28/2. ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/6.
stroški upravnega postopka - stroški davčnega postopka - povračilo stroškov - stanovsko združenje - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče se strinja z očitkom tožnika, da izpodbijana odločba temelji na ustavno neskladni razlagi 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Po prvem odstavku tega člena se pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi, medtem ko se po drugem odstavku pooblaščencem, ki niso člani stanovskega združenja, stroški odmerijo po predpisih, ki urejajo povračilo stroškov pooblaščencev v upravnem postopku.