promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastniki
ZKZ določa, da pravnega posla med solastniki kmetijskega zemljišča ni treba odobriti - a le v primeru, če so stranke tega posla vsi solastniki zemljišča, ki veljajo za prednostne predkupne upravičence. V nasprotnem primeru tudi za promet s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča veljajo splošna zakonska določila, vključno z obveznostjo predhodne odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje - brezplačna pravna pomoč za upravni postopek
Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi.
Tudi za pravno svetovanje je mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - namen brezplačne pravne pomoči - drugo sodno varstvo
Ker je tožniku za predmetno zadevo sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu pred socialnim sodiščem, tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 v obravnavani zadevi ni dopustna. Zato tudi s pravnim svetovanjem v predmetni zadevi ne bo dosežen cilj, ki ga zasleduje institut brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil.
Pri vračilu preveč plačanega prispevka za zaposlovanje invalidov je, upoštevaje jezikovno, sistematično in tudi logično razlago predpisa, treba upoštevati določbo prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, po kateri zavezancu od preveč odmerjenega in plačanega davka (od dneva plačila) pripada tudi pravica do obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom ZDavP-2. Določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, veljajo po 2. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2 tudi za prispevke za zaposlovanje, kamor lahko glede na namen uvrstimo tudi prispevke za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po ZZRZI.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je avtorske in podjemne pogodbe s tožnico sklepal iz dveh razlogov in sicer za izvajanje javne službe ter za izvajanje tržne dejavnosti. Pogodbe za izvajanje javne službe predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Uporabiti je treba določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
ZIKS-1 člen 71, 71/1. ZBPP člen 36. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 2, 4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Odločanje o tem, ali se obsojencu omogoči dopisovanje z drugimi osebami (ki niso ožji družinski člani) poteka po določbah ZUP, kar po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP pomeni, da gre za upravno zadevo, o kateri se odloči z upravnim aktom. Zoper te odločitve pa je, potem ko so izčrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku, dovoljena tožba v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.
Zoper odločitev izdano po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1 ni mogoča tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
O pritožbi je odločila toženka, ki je izdala že prvi, s pritožbo izpodbijani sklep z dne 26. 6. 2018; poleg tega pa iz zaključnega dela obrazložitve sklepa o pritožbi tudi eksplicitno izhaja, da pritožba ni bila obravnavana kot redno pravno sredstvo po določbah ZUP, pač pa kot institut, preko katerega je prijaviteljem omogočena pravica do izjave.
Po navedenem tožnica s tožbo izpodbija sklep, ki še ni postal dokončen. Razlog za tako njeno postopanje je v nepravilnem pravnem pouku v sklepu o izidu pritožbe, v katerem je navedeno, da ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za upravni postopek - pravno svetovanje
Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi. Brezplačne pravne pomoči tudi v obliki pravnega svetovanja za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - objektivna merila - implementacija direktive
Domnevo, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, se lahko utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa trenutno veljavni ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da 8. člen Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ni bil v celoti implementiran v pravni red Republike Slovenije in se zato 8. člen direktive v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.
uradniško delovno mesto - javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - izbirni postopek - izpolnjevanje natečajnih pogojev - neizbrani kandidat - zavrnitev tožbe
V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila tako tožnik, kot izbrana kandidatka, uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, torej na razgovor, na podlagi točkovanja rezultatov pisnega preizkusa. Rezultat pisnega preizkusa je bil v prvi fazi izbirnega postopka pomemben zgolj za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Merila za izbor so bila sprejeta zakonito, zato mora sodišče zavrniti tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost razmerja med točkovanjem pisnega preizkusa in ustnega razgovora.
mednarodna zaščita - izvorna država - preganjanje - status begunca
Tožnikove navedbe v zvezi z dogodki, ki jih tudi ni prijavil policiji, so preveč pavšalne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče šteti za resno ogroženost tožnika.
ZBPP člen 24, 26, 26/1, 26/1-1. ZIKS-1 člen 73, 85, 85/4. ZUS-1 člen 4, 4/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - subsidiarni upravni spor
V primeru ugotavljanja pogojev za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. Navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, ta pa se kaže v uresničevanju pravice od sodnega varstva.
V skladu s četrtim odstavkom 85. člena ZIKS-1 je tožnik imel pravico vložiti pritožbo zoper odločitev direktorja zavoda, o kateri odloča generalni direktor, nato pa še na ministrstvo za pravosodje. Ker tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja o prepovedi stika z mediji, ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev - zavrženje tožbe
Tožba je nepopolna, saj tožnik ni navedel, koga toži in ni navedel izpodbijanega akta, ter nerazumljiva, saj ni razložil, zakaj toži ter ni podal predloga, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, zato jo je sodišče zavrglo.
vračilo preveč plačanega prispevka - zaposlovanje invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
O obveznostih in podlagi plačila se je sodišče že opredelilo v sodbi II U 84/2016, iz katere izhaja, da je v skladu z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov Vrhovno sodišče sprejelo pravno razlago, da določitev višine kvot na nivoju dejavnosti ni v nasprotju z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI, in da je tako Sklad utemeljeno naložil plačilo prispevkov zapolnitve kvote na podlagi ZZRZI, zaradi česar je zahteva tožeče stranke po vrnitvi navedenega zneska neutemeljena.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izračun - prejemek - krog družinskih članov - kršitev materialnega prava
Po merilih iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije za sprejem tožnika v državljanstvo je v konkretnem primeru potrebno pri odločitvi glede izpolnjevanja pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS za sprejem tožnika v državljanstvo izhajati iz števila članov tožnikove družine, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe štela le še 2 člana in na podlagi tega podatka opraviti tudi potreben izračun glede tožnikovih prejemkov, navedenih v citiranih določilih prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe v zvezi z 9. odstavkom 10. člena ZDRS.
ZVKD-1 člen 3, 3/1, 3/1-22, 3/1-27, 28, 28/1, 115, 115/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturna dediščina - poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje
ZVKD-1 ne določa obveznosti pridobitve kulturnovartsvenega soglasje le v primerih, ko gre za postavitev objektov v smislu ZGO-1. Prav tako ni pomemben namen, zaradi katerega je bil poseg izveden. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi navaja, da gre zgolj za »tehnično oviro«, ki preprečuje psom vstop na zemljišče in prestavlja oporo grmičkom in navijalkam.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/3, 14/4, 24, 24/2, 24/3. ZGD-1 člen 504, 510.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev plačilnih pravic - družbena pogodba - povezane družbe - nadzor nad poslovanjem
Ker imata pravni osebi B. d.d. in C. d.o.o. nadzor nad poslovanjem družbe A. d.o.o., ki je edina ustanoviteljica tožnice, ima pravna oseba B. d.d. tudi nadzor nad poslovanjem tožnice. Ker pa je bila pravna oseba B. d.d. vpisana v RKG dne 8. 5. 2013 in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, to pomeni, da tožnica pogoja, določenega v tretjem odstavku 14. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, ne izpolnjuje.
B. d.d. ima pravico imenovati prokurista, ki nato skupaj z direktorjem zastopa A. d.o.o., kar pomeni, da lahko direktor in prokurist le skupaj sprejemata vse sklepe, ki se nanašajo na poslovanje te družbe, torej družbe A. d.o.o., ki pa ima kot njena ustanoviteljica in edina družbenica (že izkazan) vpliv nad poslovanjem tožnice. To pa pomeni, da ima B. d.d. vpliv oziroma nadzor (glede na strnjeno verigo povezanih družb) tudi nad poslovanjem tožnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tudi pri odločanju o upravičenosti do BPP v obliki oprostitve stroškov postopka, kar stroški prevoza tožnika na glavno obravnavno so, se upošteva objektivni pogoj verjetnega izgleda za uspeh v zadevi iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Glede na dejstvo, da se dejansko stanje in pravna podlaga (razen sama oblika zaprošene BPP) nista spremenili, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, saj se tožnikova prošnja za dodelitev BPP nanaša na isti socialni spor, za katerega je bilo že predhodno (trikrat) pravnomočno odločeno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi.