brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh - napačna uporaba materialnega prava
Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - socialno varstvo - zdravstvena dejavnost - koncesijska pogodba - javna služba - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega sklepa razlogov v tej smeri (glede izvajanja javne službe in s tem povezane neustreznosti vloge) sploh nima. Razlogi tožene stranke o položaju tožeče stranke oziroma o vsebini njenega programa, kot osnovnega pogoja za kandidiranje, tako ostajajo nejasni oziroma pomanjkljivi do te mere, da zakonitosti izpodbijanega sklepa, ni mogoče preizkusiti.
ZDoh-2 člen 16, 16/3, 48. ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 76.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz dejavnosti - opravljanje dejavnosti - gradbena dejavnost - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki
Davčni organ pravilno zaključuje, da tožnik ni predložil nobenega dokumenta, ki bi dokazoval resničnost in realnost terjatev navedene družbe do davčnega zavezanca iz naslova malomarno opravljenih gradbenih storitev. Zato mu pravilno ni priznal navedenih odhodkov med davčno priznanimi odhodki za leto 2012.
Zgolj zneski, brez konkretnih dejstev, ki bi te zneske opravičevali, ne zadostujejo za zaključek, da je davčni zavezanec opravil gradbena dela pomanjkljivo ter da je zato bil neposredno odškodninsko odgovoren ter posledično imel zatrjevane odhodke, ki bi se morali šteti kot davčno priznani odhodki.
Glede na besedilo Javnega razpisa sodišče pritrjuje tožniku, da datuma nastanka stroškov ni mogoče enačiti z datumom, ko je bilo plačilo izvršeno. Da bi se štelo, da stroški nastanejo z datumom njihovega plačila, iz določb Javnega razpisa ne izhaja. Celo nasprotno, citirano besedilo Javnega razpisa bi bilo mogoče razumeti, da je datum nastanka stroškov mogoče enačiti z datumom izdaje računa.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - trditveno in dokazno breme
V določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ je izrecno navedeno, da se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni kvalifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD); po SKD spada med te tudi vinogradništvo, kamor pa se uvršča zgolj pridelava grozdja (šifra 01.210), medtem ko proizvodnja vina (šifra 11.020) spada v predelovalne dejavnosti. Zato je mogoče upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
Ob tem, ko je tožniku bila dana možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku, ter ko je sicer bilo trditveno in dokazno breme na njem, pa je ostal v upravnem postopku pasiven, so neutemeljene tožnikove navedbe o nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem relevantnem dejanskem stanju v zvezi z zatrjevanim dohodkom tožnika, doseženega s pridelavo grozdja.
Dohodka od prireje živali tožnik ni uspel dokazati, ker je ostal zgolj pri lastni izjavi in izjavi družinskih članic, čeprav bi (objektivno) lahko predlagal ali predložil še kakšen drug dokaz, s kakršnim se v praksi tak dohodek izkazuje in kot je bil pozvan, da ga predlaga oziroma predloži; hkrati pa uradni podatki o staležu rejnih živali v letu 2018 tožnikovih trditev o reji živali niso potrjevali.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Iz zapisnika izhaja, da je delavka v času nadzora opravljala pomožna dela v livarni, z delovnimi sredstvi tožnika in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja ter ni imela urejenega dovoljenja za prebivanje. (Pri)tožnik kot delodajalec ji je torej omogočil delo na črno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in 5. členom ZPDZC-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/7.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - izpodbijanje izvršilnega naslova - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi.
Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu.
večstanovanjska stavba - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - skrajšani postopek
Pristojnosti upravnega organa v postopku odločanja o vpisu spremembe upravnika v registru so omejene zgolj na formalno presojo izpolnjevanja pogojev. Odločitev o spremembi upravnika je namreč odvisna izključno od volje etažnih lastnikov. Zato lahko stvari, iz registra izbrisani upravnik, svoj pravni interes v postopku varuje le v omejenem obsegu - to je v okviru presoje izpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in v okviru zahteve po izteku minimalno določenega trimesečnega odpovednega roka.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločitvijo pristojne osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, saj je imela tožnica kljub izpodbijani ustavitvi postopka prve obravnave zatrjevane kršitve pravico zahtevati tudi njeno drugo obravnavo pred Komisijo. Vložitev zahteve za prvo obravnavo kršitve, ne glede na rezultat končanja (tudi če se je prva faza postopka končala z ustavitvijo, kot v obravnavanem primeru), je pogoj za vložitev pritožbe na Komisijo. Poleg tega pa tudi noben drug zakon ne določa, da je zoper odločitev, kot je izpodbijana, mogoč upravni spor. Sodno varstvo v upravnem sporu po ZPacP je predvideno zgolj zoper odločbe in sklepe senata Komisije, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča (drugi odstavek 79. člena ZPacP), poleg tega pa pacientu, neodvisno od sprožitve postopka po ZPacP, še vedno ostane pravica zahtevati sodno varstvo svojih z zakonom zagotovljenih pravic pred sodiščem splošne pristojnosti.
Glede na zakonsko dikcijo 94. člena in 8. točke 95. člena ZDoh-2 ter glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, izgube zaradi izbrisa delnic družbe A. d.d., zaradi zmanjšanja tožnikovega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2016 tožnik ne more uveljavljati, saj v skladu s predhodno navedenim 94. členom in 8. točko 95. člena ZDoh-2 ne gre za odsvojitev kapitala. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala).
V primeru, ko gre za zmanjšanje osnovnega kapitala brez kakršnegakoli poplačila zaradi pokrivanja preteklih izgub, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, gre za situacijo iz 8. točke 95. člena ZDoh-2, ki sodi med primere neobdavčljive odsvojitve kapitala. V primeru, ko so vrednostni papirji (deleži) zavezancev prenehali zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom, pa gre za situacijo iz 94. člena ZDoh-2, ki se nanaša na primere odsvojitve kapitala. Po presoji sodišča pri obeh navedenih primerih ne gre za bistveno enake položaje, pač pa gre za bistveno različne položaje, ki jih je ZDoh-2 tudi različno uredil.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - izjava o sprejemu ponudbe - sklenitev pravnega posla
Pravni posel je sklenjen, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejel ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer pa mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Morebitna drugačna volja strank ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za davek
Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. V primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi se davek praviloma poplača iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin v sodnem postopku oziroma s položitvijo zneska v višini davka s strani upnika oziroma kupca v sodnem postopku po določbah ZIZ. Način kot tudi izvedba poplačila davka v sodnem postopku je v pristojnosti sodišča, v pristojnosti davčnega organa pa je odmera davka davčnemu zavezancu. Na podlagi določb ZDPN-2 je zavezanec za odmero davka nesporno bivši lastnik nepremičnin, ki so prodane na javni dražbi, kot zavezanec za odmero je dolžan tudi poravnati davčno obveznost.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5b, 7, 10, 11a, 17. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - družina - predaja Republiki Hrvaški
Ker je v konkretnem primeru glede na merila za sprejem največjega števila zadevnih oseb (tri osebe: žena in otroka) odgovorna Republika Hrvaška, je Republika Hrvaška iz razloga, da ne bi prišlo do ločitve družine, po 11. a. členu Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito vseh družinskih članov, tudi za obravnavanje prošnje prvotožnika, ki je sicer prošnjo podal le v Republiki Sloveniji.
Po presoji sodišča dejstvo, da je tožena stranka s prvotožnikom opravila osebni razgovor, ne predstavlja prevzema (avtomatske) odgovornosti za obravnavanje tožnikove prošnje.
ZLD-1 člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4. ZUP člen 67, 67/1, 222.
lekarniška dejavnost - nepopolna vloga - rok za izdajo odločbe - molk organa - podružnica
Toženka opozarja, da so tožničina vloga, poslana na elektronski naslov toženke 8. 1. 2019, pritožba zaradi molka in zahteva za izdajo odločbe nepodpisane. Smiselno torej ugovarja, da o nepopolni vlogi ni dolžna odločiti. Vendar pa je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, da pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti.
Po presoji sodišča je zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS – 1, utemeljena. To, da toženka ni razpisala koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti, na odločitev ne more vplivati, saj za podružnico lekarne ni potrebna koncesija, ampak dovoljenje. Prav tako je tega, da mora o vlogi odločiti, ne odveže pojasnilo, da se je tožnica obračala na občinski svet in župana. Tožnica je vlogo naslovila na občino, ki bi jo morala dodeliti v odločanje pristojnemu organu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - mediacija
Iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP izhaja, da je soglasje za mediacijo obvezno, saj v nasprotnem primeru upravičenec do BPP skladno z določbo petega odstavka 28. člena ZBPP izgubi pravico do BPP. Poleg tega gre v tem primeru za izpolnitev sodnega formularja z obkrožitvijo možnosti „DA“ ali „NE“ . Tako sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP v izpodbijanem sklepu, da v tem primeru soglasja za mediacijo ni mogoče obravnavati kot samostojne storitve v smislu tar. št. 39 OT.
Tožnici bi morala biti zagotovljena pritožba v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP, in bi pritožbo pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu, da bi bila tožba dopustna, tudi morala izčrpati.
molk organa - rok za izdajo odločbe - štetje rokov - nepopolna vloga
Procesno situacijo, v kateri organ opusti sicer dolžno ravnanje po 67. členu ZUP, je treba obravnavati tako, kot da je organ štel, da je vloga stranke popolna.
Zato bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 37, 37/2, 40, 40/1. ZUP člen 223.
denacionalizacija - sklep o popravi pomote - vezanost sodišča na trditveno podlago - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica v tožbenih navedbah sicer uveljavlja, da je popravni sklep izdan v nasprotju z 223. členom ZUP, vendar to po presoji sodišča ne posega v njen pravni položaj. Položaj tožnice in drugih lastnikov iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, tj. strank z interesom v tem upravnem sporu, se z odločitvijo, ki jo je toženka sprejela s „popravnim sklepom“ ne poslabšuje ampak kvečjemu izboljšuje. "Poprava", tj. dejansko poseg v odločitev o denacionalizaciji oziroma njena konkretna sprememba (iz vračila se dodatno izvzamejo kleti in drvarnice ter souporaba na naštetih skupnih delih), bi po naravi stvari lahko posegla le v pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihove pravne naslednice. Slednja v odgovoru na tožbo sicer uveljavlja, da je toženka s popravnim sklepom neupravičeno posegla v pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Vendar pa lahko sodišče odloča le na podlagi tožbe zoper izpodbijani akt in ne na podlagi odgovora na tožbo, zato ni imelo pravne podlage, da bi o tem odločilo na podlagi njenega ugovora.
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij. Tega privilegija pa je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Gre torej za upravno odločbo, ki se izda po prostem preudarku. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da pri tožeči stranki v času izdaje izpodbijane odločbe še ni podana pozitivna prognoza, utemeljeno pa je tudi stališče toženke, ki sledi uveljavljeni sodni praksi (sodba št. I U 1513/2018, I U 1173/2019 in druge), da je treba pri odločitvi o zavrnitvi predloga za pogojni odpust upoštevati neprestano zaporno kazen zaradi drugega pravnomočno ugotovljenega kaznivega dejanja.