stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - družinski člani - neskladnost odloka z zakonom - exceptio illegalis
Tožnica je zavezanka za plačilo nadomestila kot lastnica nepremičnine. Pri ugotavljanju oseb, ki se za potrebe odločanja o vlogi za oprostitev plačila nadomestila upoštevajo poleg vlagatelja, pa je treba uporabiti 10. člen ZUPJS.
Če je občinski odlok kot podzakonski predpis v nasprotju z zakonsko določbo, ga pri odločitvi ni mogoče uporabiti (institut exceptio illegalis), saj morajo biti po tretjem odstavku 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni, na ustavo in zakon pa so upravni organi vezani tudi v okviru legalitetnega načela iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/7.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - izpodbijanje izvršilnega naslova - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi.
Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu.
rudarstvo - izkoriščanje mineralne surovine - nadomestilo - osnova za odmero - priglasitev - velika količina
Osnova za izračun rudarske koncesnine sta velikost pridobivalnega prostora in povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine v Republiki Sloveniji. Za posameznega koncesionarja se podatek o v preteklem letu pridobljenih količinah mineralnih surovin v njegovem pridobivalnem prostoru pridobi z vpogledom v njegov gospodarski priglastiveni obrazec.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - izjava o sprejemu ponudbe - sklenitev pravnega posla
Pravni posel je sklenjen, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejel ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer pa mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Morebitna drugačna volja strank ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.
Pogoj, ki ga mora izpolniti ponudnik, ki izhaja iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem izpodbijano obvestilo temelji, nejasen. Razlagati ga je mogoče tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnica. Zato ga je treba razlagati v tožničino korist, saj je toženka tista, ki je takšen nejasen pogoj v Javno ponudbo zapisala. Če bi toženka kot pogoj želela določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi morala to izrecno tako zapisati.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh - napačna uporaba materialnega prava
Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Glede na besedilo Javnega razpisa sodišče pritrjuje tožniku, da datuma nastanka stroškov ni mogoče enačiti z datumom, ko je bilo plačilo izvršeno. Da bi se štelo, da stroški nastanejo z datumom njihovega plačila, iz določb Javnega razpisa ne izhaja. Celo nasprotno, citirano besedilo Javnega razpisa bi bilo mogoče razumeti, da je datum nastanka stroškov mogoče enačiti z datumom izdaje računa.
izdaja računa - operater - izvedba dokazov - dokazovanje v davčnem postopku
Ni mogoče slediti notranje neskladnim razlogom za zavrnitev izvedbe tožnikovih dokaznih predlogov k trditvi, da je račun izdala B.B.. Njihova zavrnitev je namreč v izpodbijani odločbi utemeljena z navedbo, da tožnik ni predložil nobenih dokazov. Kolikor je razloge razumeti kot omejevanje dokaznih sredstev, pa to ni skladno z zakonskimi določbami o dokazovanju v davčnem postopku.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - davčni zavezanec
Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnin, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po presoji sodišča in po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnik, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine.
Glede na zakonsko dikcijo 94. člena in 8. točke 95. člena ZDoh-2 ter glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, izgube zaradi izbrisa delnic družbe A. d.d., zaradi zmanjšanja tožnikovega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2016 tožnik ne more uveljavljati, saj v skladu s predhodno navedenim 94. členom in 8. točko 95. člena ZDoh-2 ne gre za odsvojitev kapitala. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala).
V primeru, ko gre za zmanjšanje osnovnega kapitala brez kakršnegakoli poplačila zaradi pokrivanja preteklih izgub, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, gre za situacijo iz 8. točke 95. člena ZDoh-2, ki sodi med primere neobdavčljive odsvojitve kapitala. V primeru, ko so vrednostni papirji (deleži) zavezancev prenehali zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom, pa gre za situacijo iz 94. člena ZDoh-2, ki se nanaša na primere odsvojitve kapitala. Po presoji sodišča pri obeh navedenih primerih ne gre za bistveno enake položaje, pač pa gre za bistveno različne položaje, ki jih je ZDoh-2 tudi različno uredil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - napačna uporaba materialnega prava
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje ne gre za isto dejansko in pravno podlago in se tudi ne ugotavlja verjeten izgled za uspeh. Tožnik je namreč vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja, zaradi česar se pri odločanju ne ugotavlja, ali ima prosilc verjeten izgled za uspeh.
ZUJIK člen 117, 117/5. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 10, 10/1, 11, 11/2. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področju umetnosti - upravičena oseba - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako oziroma na kateri dejanski podlagi je komisija oziroma tožena stranka prišla do spornih ugotovitev o neupravičenosti tožeče stranke, konkretno o tem, da tožeča stranka ni izvedla v obdobju 2014-2017 vsaj treh produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti. Predvsem pa ostaja povsem neobrazložena in nepodprta z dejstvi ključna ugotovitev, to je, da sta le dva od projektov dejansko del produkcije tožeče stranke in da sta le dva projekta takšna, ki sodita na področje uprizoritvenih umetnosti, saj ni nikjer navedeno, za katera in kakšna projekta gre in iz katerega razloga vsi ostali projekti sodijo na področje glasbe.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločitvijo pristojne osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, saj je imela tožnica kljub izpodbijani ustavitvi postopka prve obravnave zatrjevane kršitve pravico zahtevati tudi njeno drugo obravnavo pred Komisijo. Vložitev zahteve za prvo obravnavo kršitve, ne glede na rezultat končanja (tudi če se je prva faza postopka končala z ustavitvijo, kot v obravnavanem primeru), je pogoj za vložitev pritožbe na Komisijo. Poleg tega pa tudi noben drug zakon ne določa, da je zoper odločitev, kot je izpodbijana, mogoč upravni spor. Sodno varstvo v upravnem sporu po ZPacP je predvideno zgolj zoper odločbe in sklepe senata Komisije, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča (drugi odstavek 79. člena ZPacP), poleg tega pa pacientu, neodvisno od sprožitve postopka po ZPacP, še vedno ostane pravica zahtevati sodno varstvo svojih z zakonom zagotovljenih pravic pred sodiščem splošne pristojnosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5b, 7, 10, 11a, 17. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - družina - predaja Republiki Hrvaški
Ker je v konkretnem primeru glede na merila za sprejem največjega števila zadevnih oseb (tri osebe: žena in otroka) odgovorna Republika Hrvaška, je Republika Hrvaška iz razloga, da ne bi prišlo do ločitve družine, po 11. a. členu Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito vseh družinskih članov, tudi za obravnavanje prošnje prvotožnika, ki je sicer prošnjo podal le v Republiki Sloveniji.
Po presoji sodišča dejstvo, da je tožena stranka s prvotožnikom opravila osebni razgovor, ne predstavlja prevzema (avtomatske) odgovornosti za obravnavanje tožnikove prošnje.
ZOPNN člen 35, 35/1, 35/2, 35/4, 37, 37/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25, 25/6. Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (2003) člen 45.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrnitev zahtevka - odprava posledic škode v kmetijstvu - katastrska kultura - pogoji za pridobitev plačil
Prvostopenjski organ je imel podlago v ZOPNN in Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017, da je izpad dohodka kot upravičen strošek, za katerega se namenijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji, izračunal na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva. Kot izhaja iz Programa, točke 5.4, se pri izračunu izpada dohodka upošteva tudi 45. člen Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, po katerem se škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu.
Pri izračunu je prvostopenjski organ upošteval tiste kulture, ki so bile uvrščene v Program na podlagi postopka, kot ga predpisuje ZOPNN.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/3, 27b, 27d. Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2017) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo
V konkretni zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoj po četrti točki prvega odstavka 10. člena ZDRS, ki določa, da mora imeti prosilec za sprejem v državljanstvo zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Po določbi devetega odstavka 10. člena ZDRS se šteje, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu; pri tem mora imeti sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.
Pri izračunu sredstev, s katerimi razpolaga tožničina družina, se morajo od dohodkov za vodenje družbe, ki jih prejema njen mož, odšteti ne le zneski davkov, pač pa tudi znesek prispevkov za socialno varnost.
ZUP člen 43. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/1-2. ZLS člen 21. ZVNDN člen 12, 37, 37/1.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Iz vidika varstva pred negativnimi vplivi iz okolja so zunanja pojavnost njeni občani, katerih koristi je po citiranih predpisih (149. člen ZVO-1, 21. člen ZLS in 37. člen ZVNDN) dolžna zagotavljati in ki niso nujno oziroma vedno enaki splošni koristi.
V postopku priznanja položaja stranskega udeleženca zadostuje verjetnost, da bi lahko prišlo do posega v pravni položaj te osebe, kar je tožnica po presoji sodišča izkazala. O tem, ali bi prišlo do nedovoljenega posega v položaj stranskega udeleženca, pa se odloča v postopku o glavni stvari.
ZLD-1 člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4. ZUP člen 67, 67/1, 222.
lekarniška dejavnost - nepopolna vloga - rok za izdajo odločbe - molk organa - podružnica
Toženka opozarja, da so tožničina vloga, poslana na elektronski naslov toženke 8. 1. 2019, pritožba zaradi molka in zahteva za izdajo odločbe nepodpisane. Smiselno torej ugovarja, da o nepopolni vlogi ni dolžna odločiti. Vendar pa je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, da pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti.
Po presoji sodišča je zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS – 1, utemeljena. To, da toženka ni razpisala koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti, na odločitev ne more vplivati, saj za podružnico lekarne ni potrebna koncesija, ampak dovoljenje. Prav tako je tega, da mora o vlogi odločiti, ne odveže pojasnilo, da se je tožnica obračala na občinski svet in župana. Tožnica je vlogo naslovila na občino, ki bi jo morala dodeliti v odločanje pristojnemu organu.
ZUP člen 233, 233/1, 291, 291/1, 292, 292/1, 293, 293/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja, da je za odločanje o predlogu za odlog izvršbe pristojen organ prve stopnje in ne župan, ki je organ druge stopnje. Zoper odločitev prvostopenjskega organa pa je dovoljena pritožba. Vendar iz tožnikovega predloga izhaja, da je prosil za odlog izvršbe (le) do pravnomočne odločitve o pritožbi zoper sklep o izvršbi. Pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe pa je bila zavrnjena 18. 6. 2019, tj. že pred vložitvijo te tožbe. Pri tem odlog izvršbe do tega trenutka sploh ni mogoč, ampak je mogoč le do izčrpanja pravnih sredstev zoper izvršilni naslov; v tem primeru do pravnomočnosti inšpekcijske odločbe.
Odprava odločbe tako ne bi izboljšala tožnikovega pravnega položaja, saj toženka glede na zakonske pogoje in ustaljeno sodno prakso tudi pri ponovnem odločanju predlogu za odlog izvršbe ne bi mogla ugoditi.
varstvo okolja - presoja vplivov objekta na okolje - predhodni postopek - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - združitev postopka
Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu.
Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar pa le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep ni tak sklep in tudi ni končna odločitev o glavni stvari. Zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.