odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - izjava o sprejemu ponudbe - sklenitev pravnega posla
Pravni posel je sklenjen, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejel ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer pa mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Morebitna drugačna volja strank ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh - napačna uporaba materialnega prava
Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
ZUJIK člen 117, 117/5. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 10, 10/1, 11, 11/2. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področju umetnosti - upravičena oseba - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako oziroma na kateri dejanski podlagi je komisija oziroma tožena stranka prišla do spornih ugotovitev o neupravičenosti tožeče stranke, konkretno o tem, da tožeča stranka ni izvedla v obdobju 2014-2017 vsaj treh produkcij s področja uprizoritvenih umetnosti. Predvsem pa ostaja povsem neobrazložena in nepodprta z dejstvi ključna ugotovitev, to je, da sta le dva od projektov dejansko del produkcije tožeče stranke in da sta le dva projekta takšna, ki sodita na področje uprizoritvenih umetnosti, saj ni nikjer navedeno, za katera in kakšna projekta gre in iz katerega razloga vsi ostali projekti sodijo na področje glasbe.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga - nakup rabljenih vozil iz EU - dodatna odmera DDV - posebna shema - splošna shema - račun - vsebina računa - objektivna okoliščina - subjektivni element - zloraba sistema DDV
Davčni organ tožniku utemeljeno očita subjektivni element in zanj navaja tudi objektivne okoliščine. Tožnik je vede zlorabil sistem DDV, da bi si pridobil neupravičeno davčno korist s prehodom iz splošne sheme obdavčitve z DDV v posebno shemo obdavčitve zlorabil shemo obdavčitve z DDV, saj je pri obdavčitvi predmetnega traktorja vede upošteval račun, s katerim je bila zlorabljena shema obdavčitve in posledično DDV obračunal v prenizkem znesku (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2).
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za davek
Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica, nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2. V primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi se davek praviloma poplača iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin v sodnem postopku oziroma s položitvijo zneska v višini davka s strani upnika oziroma kupca v sodnem postopku po določbah ZIZ. Način kot tudi izvedba poplačila davka v sodnem postopku je v pristojnosti sodišča, v pristojnosti davčnega organa pa je odmera davka davčnemu zavezancu. Na podlagi določb ZDPN-2 je zavezanec za odmero davka nesporno bivši lastnik nepremičnin, ki so prodane na javni dražbi, kot zavezanec za odmero je dolžan tudi poravnati davčno obveznost.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil (2018) člen 6, 17, 19.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - upravičene površine
Tožnikovemu KMG-ju plačilne pravice niso bile dodeljene (to izhaja že iz pojasnil k zbirni vlogi za leto 2018, kjer je navedeno, da ''kmetija nima plačilnih pravic, saj je nerešena pritožba iz leta 2015''). To hkrati pomeni, da nobena izmed prijavljenih površin (tožnik navaja, da gre za cca 20 ha zemljišč) ni upravičena površina, ki bi ji (lahko) pripadla plačilna pravica. Ker pa tožnik s plačilnimi pravicami ne razpolaga, posledično tudi ni upravičen do plačila za zeleno komponento.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - trditveno in dokazno breme
V določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ je izrecno navedeno, da se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni kvalifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD); po SKD spada med te tudi vinogradništvo, kamor pa se uvršča zgolj pridelava grozdja (šifra 01.210), medtem ko proizvodnja vina (šifra 11.020) spada v predelovalne dejavnosti. Zato je mogoče upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
Ob tem, ko je tožniku bila dana možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku, ter ko je sicer bilo trditveno in dokazno breme na njem, pa je ostal v upravnem postopku pasiven, so neutemeljene tožnikove navedbe o nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem relevantnem dejanskem stanju v zvezi z zatrjevanim dohodkom tožnika, doseženega s pridelavo grozdja.
Dohodka od prireje živali tožnik ni uspel dokazati, ker je ostal zgolj pri lastni izjavi in izjavi družinskih članic, čeprav bi (objektivno) lahko predlagal ali predložil še kakšen drug dokaz, s kakršnim se v praksi tak dohodek izkazuje in kot je bil pozvan, da ga predlaga oziroma predloži; hkrati pa uradni podatki o staležu rejnih živali v letu 2018 tožnikovih trditev o reji živali niso potrjevali.
Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 11, 12.
rudarska pravica - način določanja plačila za rudarsko pravico
Tožeča stranka, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, je bila seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije. Zato je tožena stranka utemeljeno izdala odločbo o odmeri rudarske sanacnine, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca.
Bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova zagotavljanja sredstev za sanacijo pridobivalnega prostora, ni več veljavna, kar pomeni, da je imela toženka utemeljen razlog za izdajo odločbe, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali z nakazilom denarnih sredstev na račun EKO sklada v Uredbi ni predvidena.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZDavP-2 člen 157, 157/7.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - izpodbijanje izvršilnega naslova - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena še preden je bila tožniku vročena odločba o pritožbi.
Tožbene navedbe se v celoti nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova - odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost, v zvezi s katero je tožniku zagotovljena (samostojna) pravica do pritožbe, po izčrpanju pritožbe pa tudi (samostojno) sodno varstvo v upravnem sporu.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločitvijo pristojne osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, saj je imela tožnica kljub izpodbijani ustavitvi postopka prve obravnave zatrjevane kršitve pravico zahtevati tudi njeno drugo obravnavo pred Komisijo. Vložitev zahteve za prvo obravnavo kršitve, ne glede na rezultat končanja (tudi če se je prva faza postopka končala z ustavitvijo, kot v obravnavanem primeru), je pogoj za vložitev pritožbe na Komisijo. Poleg tega pa tudi noben drug zakon ne določa, da je zoper odločitev, kot je izpodbijana, mogoč upravni spor. Sodno varstvo v upravnem sporu po ZPacP je predvideno zgolj zoper odločbe in sklepe senata Komisije, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča (drugi odstavek 79. člena ZPacP), poleg tega pa pacientu, neodvisno od sprožitve postopka po ZPacP, še vedno ostane pravica zahtevati sodno varstvo svojih z zakonom zagotovljenih pravic pred sodiščem splošne pristojnosti.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - družinski člani - neskladnost odloka z zakonom - exceptio illegalis
Tožnica je zavezanka za plačilo nadomestila kot lastnica nepremičnine. Pri ugotavljanju oseb, ki se za potrebe odločanja o vlogi za oprostitev plačila nadomestila upoštevajo poleg vlagatelja, pa je treba uporabiti 10. člen ZUPJS.
Če je občinski odlok kot podzakonski predpis v nasprotju z zakonsko določbo, ga pri odločitvi ni mogoče uporabiti (institut exceptio illegalis), saj morajo biti po tretjem odstavku 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni, na ustavo in zakon pa so upravni organi vezani tudi v okviru legalitetnega načela iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS.
Pogoj, ki ga mora izpolniti ponudnik, ki izhaja iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem izpodbijano obvestilo temelji, nejasen. Razlagati ga je mogoče tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnica. Zato ga je treba razlagati v tožničino korist, saj je toženka tista, ki je takšen nejasen pogoj v Javno ponudbo zapisala. Če bi toženka kot pogoj želela določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi morala to izrecno tako zapisati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5b, 7, 10, 11a, 17. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - družina - predaja Republiki Hrvaški
Ker je v konkretnem primeru glede na merila za sprejem največjega števila zadevnih oseb (tri osebe: žena in otroka) odgovorna Republika Hrvaška, je Republika Hrvaška iz razloga, da ne bi prišlo do ločitve družine, po 11. a. členu Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito vseh družinskih članov, tudi za obravnavanje prošnje prvotožnika, ki je sicer prošnjo podal le v Republiki Sloveniji.
Po presoji sodišča dejstvo, da je tožena stranka s prvotožnikom opravila osebni razgovor, ne predstavlja prevzema (avtomatske) odgovornosti za obravnavanje tožnikove prošnje.
ZUP člen 43. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/1-2. ZLS člen 21. ZVNDN člen 12, 37, 37/1.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Iz vidika varstva pred negativnimi vplivi iz okolja so zunanja pojavnost njeni občani, katerih koristi je po citiranih predpisih (149. člen ZVO-1, 21. člen ZLS in 37. člen ZVNDN) dolžna zagotavljati in ki niso nujno oziroma vedno enaki splošni koristi.
V postopku priznanja položaja stranskega udeleženca zadostuje verjetnost, da bi lahko prišlo do posega v pravni položaj te osebe, kar je tožnica po presoji sodišča izkazala. O tem, ali bi prišlo do nedovoljenega posega v položaj stranskega udeleženca, pa se odloča v postopku o glavni stvari.
varstvo okolja - presoja vplivov objekta na okolje - predhodni postopek - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - združitev postopka
Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu.
Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar pa le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep ni tak sklep in tudi ni končna odločitev o glavni stvari. Zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Tožnici bi morala biti zagotovljena pritožba v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP, in bi pritožbo pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu, da bi bila tožba dopustna, tudi morala izčrpati.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 37, 37/2, 40, 40/1. ZUP člen 223.
denacionalizacija - sklep o popravi pomote - vezanost sodišča na trditveno podlago - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica v tožbenih navedbah sicer uveljavlja, da je popravni sklep izdan v nasprotju z 223. členom ZUP, vendar to po presoji sodišča ne posega v njen pravni položaj. Položaj tožnice in drugih lastnikov iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, tj. strank z interesom v tem upravnem sporu, se z odločitvijo, ki jo je toženka sprejela s „popravnim sklepom“ ne poslabšuje ampak kvečjemu izboljšuje. "Poprava", tj. dejansko poseg v odločitev o denacionalizaciji oziroma njena konkretna sprememba (iz vračila se dodatno izvzamejo kleti in drvarnice ter souporaba na naštetih skupnih delih), bi po naravi stvari lahko posegla le v pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihove pravne naslednice. Slednja v odgovoru na tožbo sicer uveljavlja, da je toženka s popravnim sklepom neupravičeno posegla v pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Vendar pa lahko sodišče odloča le na podlagi tožbe zoper izpodbijani akt in ne na podlagi odgovora na tožbo, zato ni imelo pravne podlage, da bi o tem odločilo na podlagi njenega ugovora.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - mediacija
Iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP izhaja, da je soglasje za mediacijo obvezno, saj v nasprotnem primeru upravičenec do BPP skladno z določbo petega odstavka 28. člena ZBPP izgubi pravico do BPP. Poleg tega gre v tem primeru za izpolnitev sodnega formularja z obkrožitvijo možnosti „DA“ ali „NE“ . Tako sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP v izpodbijanem sklepu, da v tem primeru soglasja za mediacijo ni mogoče obravnavati kot samostojne storitve v smislu tar. št. 39 OT.
ZOPNN člen 35, 35/1, 35/2, 35/4, 37, 37/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25, 25/6. Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (2003) člen 45.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrnitev zahtevka - odprava posledic škode v kmetijstvu - katastrska kultura - pogoji za pridobitev plačil
Prvostopenjski organ je imel podlago v ZOPNN in Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017, da je izpad dohodka kot upravičen strošek, za katerega se namenijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji, izračunal na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva. Kot izhaja iz Programa, točke 5.4, se pri izračunu izpada dohodka upošteva tudi 45. člen Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, po katerem se škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu.
Pri izračunu je prvostopenjski organ upošteval tiste kulture, ki so bile uvrščene v Program na podlagi postopka, kot ga predpisuje ZOPNN.