zapuščinski postopek - stroški zapuščinskega postopka - skupni stroški postopka - cenitev zapustnikovega premoženja - sodelovanje izvedenca - delitev stroškov - okoliščine konkretnega primera - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - omejitev dedovanja - prevzem premoženja s strani upnika - delna odpoved zahtevku
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo stroške deliti glede na upnici dejansko izročen znesek 326,76 EUR. Upnica se je namreč odpovedala omejitvi dedovanja na vsem preostalem premoženju (prvi odstavek 129. člena ZD). Če tega ne bi storila, bi tudi del preostale zapuščine, ki bi ustrezal preostali vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, postal lastnina upnice (prvi odstavek 128. člena ZD). Izračun glede višine plačila stroškov, kot ga je opravilo sodišče, je zato pravilen.
izločitev dokazov - javna seja - posplošenost navedb stranke - izločitev senata
Jedro nepovezanega pritožbenega izvajanja, s katerim se obdolženi skuša še pred začetkom glavne obravnave razbremeniti očitkov po pravnomočni obtožnici in na temelju lastne dokazne ocene tako pravzaprav ponuja lasten pogled na svoj procesni status, vsebino izpovedi oziroma policistov C. C. in B. B. ter na ostalo zbrano dokazno gradivo (med ostalim o prisilni hospitalizaciji, o rezultatu alkohola v njegovem telesu, o odvzemu krvi kot posegu v človeka, o razpolagalni sposobnosti, o obsegu izvedenstva idr.), kar pa se v aktualnem stadiju kazenskega postopka izkaže kot preuranjeno in odvečno. Javna glavna obravnava, katere pomemben del je prav postopek dokazovanja, ko bo obdolženi lahko predložil vse razbremenilne dokaze in se ustrezno opredeljeval do zanj obremenilnih dokazov, prav tako pa izražal druge pritožbeno poudarjene pomisleke, namreč šele sledi.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - zemljišče v kompleksu - medsebojna povezanost - verjetnost pravice - spor o lastništvu zemljišča - dokazovanje lastništva zemljišč - stanje vpisov v zemljiški knjigi - drugačno zemljiškoknjižno stanje - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - prosto oblikovanje tožbenega zahtevka
Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.
Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve - pogoji za začasno odredbo - razlogi za začasno odredbo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda
Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
ZD člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - priče pri oporoki - relativna nesposobnost biti oporočna priča - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
evropski nalog za izvršbo - pogoji za izdajo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - nesporni zahtevek
Predpostavka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi je, da gre za nesporen zahtevek. Uredba namreč tako po naslovu kot tudi po vsebini izrecno in jasno velja le za nesporne zahtevke. Po prvem odstavku 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - fiktiven razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica ni nadomeščala C. C., saj je slednja, preden je dne 1. 8. 2021 prišlo do mirovanja njenih pravic iz delovnega razmerja opravljala delo vodje sektorja, tožnica pa je opravljala delovne naloge na področju prenosa stanovanj in stanovanjske problematike, potreba po opravljanju teh nalog pa je bila trajne narave. Ker je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih fiktiven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi 56. člena ZDR-1 prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
ZJU-B člen 85. ZJU člen 24, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 128, 128/1, 128/6, 129. URS člen 2, 22.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja
Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, tako stališče pa ni v neskladju z določbo 129. člena ZJU, po kateri vodi disciplinski postopek predstojnik oziroma od njega imenovana komisija. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.
priznanje pravic iz delovnega razmerja - vmesna zaposlitev - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije
Delavcu, ki si v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev oziroma samozaposlitev, za to obdobje ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je predhodno nezakonito prenehalo delovno razmerje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.
ZIZ člen 71, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/2. URS člen 22.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odlog izvršitve odločbe - neprimerno sredstvo zavarovanja
Ni dovolj, da tožeča stranka v predlogu izkaže pogoje za začasno odredbo, pač pa mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Z začasno odredbo v delovnem sporu ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve sodne odločbe, saj bi to pomenilo izigravanje učinkovitosti sodnega varstva. Začasna odredba sama po sebi tudi ni primeren instrument za zadržanje izvršitve druge (pravnomočne) sodbe. Pravilna pot je predlog za odlog izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ. Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki omogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve. Predlagana začasna odredba pa tega cilja ne zasleduje.
sklep o dedovanju - vračunanje daril dedičev - zahtevek za izločitev iz zapuščine - izjava dediča - pritožbeni postopek - pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - delitev solastnine - darilna pogodba - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.
Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.
Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.