preživnina otroka - zahtevek za znižanje preživnine - nova preživninska obveznost - spremenjene razmere - potrebe otroka - večje potrebe otroka - spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - sodna poravnava
Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolženki na podlagi 48. člena KZ-1 utemeljeno izreklo prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije v najdaljšem predpisanem trajanju - dveh let. Za takšno odločitev je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih zagovornik ne more omajati. Pri tem ob upoštevanju že navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah ni prezrlo vrste in narave kršitev cestnoprometnih predpisov, in sicer zlasti visoko koncentracijo alkohola, ki ga je imela obdolženka v krvi ob storitvi kaznivega dejanja in je presegla trikratnik dovoljene vrednosti; obdolženkino sankcioniranost zaradi kršitev pravil v cestnem prometu, med drugim tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola (kar nakazuje na njen izjemno nekritičen odnos to spoštovanja pravil v cestnem prometu, nenazadnje pa tudi do preostalih udeležencev); ter da je bil v obravnavanem dogodku udeleženec telesno poškodovan.
Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prepozna pritožba zoper sklep sodišča
Kljub prevladujočemu stališču v sodni praksi, da nabor kriterijev za odmero denarnega povračila po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR-1 ni hermetično zaprt in omogoča upoštevanje drugih okoliščin primera, ki bi se izkazale za relevantne, med te po presoji sodišča druge stopnje ne morejo spadati v pritožbi izpostavljene okoliščine tožnikove nesorazmerno visoke plače glede na njegovo izobrazbo, ki naj bi jo direktorju toženke prikrival, kakor tudi ne dejstvo, da naj bi si tožnik sam določal variabilni del plače.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 10, 20, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 98, 99, 100, 101, 102, 103. ZPP člen 213, 213/2, 227, 287, 287/2. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 4. URS člen 22. ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija podjetja - zavrnitev dokaznega predloga - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - pristojna oseba za podajo odpovedi
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, temveč zgolj tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Dejstvi, da po reorganizaciji gasilska enota izvaja enake naloge in da se število oziroma obseg nadur gasilcev ni zmanjšal, namreč nista odločilni za presojo zakonitosti odpovedi tožniku.
Izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala pristojna oziroma pooblaščena oseba, tj. prokuristka toženke, saj je za to imela pisno pooblastilo zakonitega zastopnika toženke.
Predmet odpovedi iz poslovnega razloga ni bila sprememba obsega dela gasilske enote pri toženki, temveč sprememba dela tožnika, ki se pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ne opravlja na enak način, zaradi česar je postalo njegovo delo (vodenje organizacijske enote) nepotrebno.
odločanje o stikih z otrokom - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - kršitev temeljnih procesnih pravic
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne postopkovne pravice, saj je v pretežnem delu sledilo navedbam predlagateljice o neprimerni vzgoji nasprotnega udeleženca, brez da bi udeleženca postopka zaslišalo ali se vsaj izreklo v zvezi z njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje, pri tem pa tudi ni navedlo, zakaj ni sledilo mnenju CSD, ki ga je sicer v obrazložitvi sklepa korektno povzelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00082729
DZ člen 189, 197. ZZZDR člen 132. ZPP člen 224.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - zvišanje preživnine - odpoved pravici do zvišanja preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - povečane potrebe otroka - starost otroka - višina dohodkov - skrb za otroka - ugotavljanje potreb - formalna dokazana pravila - porazdelitev preživninskega bremena - začetek obveznosti za plačilo preživnine - poravnava zapadlih obveznosti
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki ga je našlo v določbi 197. člena DZ. Ta omogoča, da se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določena preživnina, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Preživnino se določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Sprememba enega od pravno relevantnih dejavnikov pa lahko poruši omenjeno ravnovesje. V tem primeru zakon dopušča poseg v že določeno preživnino in s tem v izvršilni naslov. Spremembo preživnine utemeljujejo le bistveno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Sodišče je v obravnavanem primeru takšne okoliščine ugotovilo. Povečanje potreb otrok, višji dohodek očeta in skrb še za enega otroka ter odsotnost stikov med očetom in predlagateljema utemeljujejo ugotovitev o bistveno spremenjenih okoliščinah.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu - pritožba subjekta vpisa
Ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga izpodbija subjekt vpisa, ki ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog(2. odstavek 439. člena ZFPPIPP), ne glede na to, ali je vložil pred tem ugovor proti začetku postopka izbrisa (1. točka 432. člena ZFPPIPP).
Sodišče druge stopnje na podlagi njegovih trditev in predloženih dokazov ocenjuje, da je s pritožbo uspel dokazati, da ima na naslovu, vpisanem v sodni register, nameščen poštni nabiralnik z označbo pravne osebe in da je po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na tem naslovu prevzemal uradne poštne pošiljke. S tem je ovrgel obstoj domneve izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnino - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - dom dolžnika - pretežna izpolnitev obveznosti - načelo sorazmernosti - metoda praktične konkordance - sodba ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji
Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083424
KZ-1 člen 135, 135/1, 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/7, 367, 367/4, 371, 371/1, 371/1-11.
oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - celovita presoja dokazov - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje grožnje - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
Takšni sodbi, v kateri glede večine dogodkov iz obtožnice v zvezi s tem dejanjem (konkretno glede dogodka 20. 4. 2021, groženj v maju 2021 in glede žaljenja in poniževanja) niso ocenjeni izpovedba oškodovanke in dokazi, ki njeno izpovedbo glede posameznih dogodkov, zajetih pri tem dejanju potrjujejo, tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, sploh glede na to, da so ti dokazi v nasprotju z izpovedbo obdolženega.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3. ZIUZDS člen 29, 29/1, 30, 30/1, 59, 59/3, 59/5,. DZ člen 183, 184. ZUPJS člen 3, 3-5, 10, 12, 12/2, 12/2-4, 30, 30/1. URS člen 14. ZPIZ-2 člen 7, 7-12, 57, 57/1,. ZDSS-1 člen 63. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 23, 29. ZZVZZ člen 20.
ustavnoskladna razlaga zakona - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - preživnina - družinska pokojnina - ugotavljanje višine lastnega dohodka
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).
neupravičena obogatitev - kondikcija - vinjeta - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
reparacija - plačilo razlike v plači - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
O temelju zahtevka je že pravnomočno razsojeno - pravnomočno je razsojeno, da je toženka dolžna tožniku za vtoževano obdobje plačati razliko v prejemkih iz delovnega razmerja. Tožniku je bila v predhodnem sporu (za čas dejanskega opravljanja dela pri toženki) prisojena razlika glede na delovni čas oziroma prisotnost na delu. Pri presoji, da je tožnik upravičen do razlike do povprečne plače, je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi v številnih drugih sporih zoper toženko, v katerih so sicer delavci uveljavljali zahtevke tako za čas, ko so delo dejansko opravljali, kot za čas po prenehanju delovnega razmerja.
Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.
ZJU člen 5. ZDR-1 člen 42. ZSPJS člen 2, 2-13. ZDSS-1 člen 6.
plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - opravljanje del drugega delovnega mesta - akt o sistemizaciji delovnih mest - kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - policija
Ni mogoče šteti, da zaposleni opravlja delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta, če opravlja delo svojega delovnega mesta, ki pa je enako delu drugega sistemiziranega delovnega mesta pri delodajalcu. S tem tožnik po vsebini nasprotuje sistemizaciji delovnih mest, ki za enako delo na dveh različnih delovnih mestih predvideva različno plačilo, kar pa ne more biti predmet individualnega delovnega spora.
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.
ZPND člen 19, 21, 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5.
stroški v nepravdnem postopku - postopek po ZPND - zavrnitev predloga - neutemeljeno povzročeni stroški - krivdno povzročeni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - sodna praksa - žrtev nasilja v družini - zloraba postopka - sprememba odločitve
Kot krivdno povzročene stroške šteje sodišče tudi stroške izjalovljenega postopka, ki za udeležence ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so krivdno povzročeni stroški tudi tisti, ki so bili povzročeni po nepotrebnem.
ZNP-1 člen 140, 145, 156. SPZ člen 70, 70/3. ZIZ člen 210. ZPP člen 8, 324.
delitev nepremičnine v solastnini - civilna delitev stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - delitev parcel - odlog delitve stvari - pravica do doma
Drži, da zaradi delitve parcel v manjšem delu ne gre več za iste nepremičnine, saj so te glede na sklep o civilni delitvi zmanjšane za 46 m2, vendar pa glede na samo transparentnost delitve in soglasje vseh solastnikov ni videti razlogov, zakaj bi bilo treba ponovno presojati o načinu delitve solastnine.
Pravica do doma ni absolutna pravica in z njo nasprotna udeleženka ne more posegati v pravice predlagateljev na način, da do delitve solastnine sploh ne bi moglo priti oziroma bi bila dejansko odložena za nedoločen čas. S tem bi bila njihova solastninska pravica izvotljena, pa tudi kogentna norma 70. člena SPZ (delitev solastnine) bi povsem izgubila pomen, kar je glede na splošno pravno varnost nedopustno.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovorni razlog - življenjska skupnost - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov - dogovor
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.