Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (111. člen ZDR) mora biti izpolnjen tudi pogoj, določen v 1. odstavku 110. člena ZDR - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Navedene okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi glede na to, kako je kršitev vplivala na razmerje strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je bil poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi fiktiven. Pravi razlog za odpoved je bil spor med pravdnima strankama zaradi povzročene prometne nesreče in škode, ki je s tem v zvezi nastala delodajalcu. Taka odpoved pogodbe o zaposlitvi je neveljavna, četudi bi jo tožena stranka podala s soglasjem delavca.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - nepopolna vloga
V obravnavanem primeru je predmet pritožbe sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to ugovor drugodolžnice zavrglo. Drugodolžnica teh ugotovitev sodišča v vloženi pritožbi sploh ne izpodbija, pač pa poudarja, da ni nosilka obveznosti. To niso razlogi, iz katerih bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o zavrženju ugovora.
prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP).
Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Po 1. odst. 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST)učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je v skladu z zakonom nastala obveznost tega dne ali pozneje. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pa je taksni zavezanec v konkretnem primeru priporočeno vložil dne 26.9.2005, torej že po vložitvi ugovora, ki ga je vložil dne 9.8.2005. Zato je bilo potrebno tak predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - odgovor upnika na ugovor tretjega
Če eden izmed upnikov na ugovor tretjega ne odgovori, ga zadenejo posledice, določene v prvem odstavku 65. člena ZIZ, vendar le pod pogojem, da je tretji izkazal verjetnost zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo.
Tretja je s predložitvijo notarsko overjene kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena sedem let pred pričetkom izvršilnega postopka ter takrat tudi predložena davčnemu organu za odmero davka, ter z izkazom, da je pred pričetkom izvršilnega postopka tudi že podala predlog za vknjižbo svoje lastninske pravice (čeravno zaradi ovir, ki se nanašajo na drugega upnika, do vknjižbe lastninske pravice ni prišlo), obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, verjetno izkazala.
Upoštevajoč določilo 118. člena takrat veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ) je tožena stranka s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, zato zahtevek tožeče stranke na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (198. člen OZ), ki se nanaša na vtoževano obdobje od julija 2002 do julija 2005, ne pride v poštev.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4.
priposestvovanje - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka druga oseba. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim oz. se nanj lahko sklicuje samo tisti, ki ni vedel, ali ni mogel vedeti, da se izvenknjižno stanje ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem.
ZZZDR člen 103, 123, 103, 123. ZPP člen 212, 340, 212, 340.
preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza
Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da bi povezanost med boleznimi toženke in neizpolnjevanjem šolskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec, katerega pa tožena stranka ni predlagala v tem postopku. To načeloma sicer drži, vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je toženka predlagala poleg vpogleda v medicinsko dokumentacijo (katere sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo), zaslišanje njenega zdravnika dr. A.V., ki je izvedena priča. Izvedena priča, to je zdravnik, pa bo lahko povedal, če so bolezni, za katero toženka trdi, da jih ima, objektivna ovira pri izpolnjevanju študijskih obveznosti.
odpoved najemne pogodbe - poslovni prostor - plačilo najemnine
Tožniki nimajo prav, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do razlike pri plačilu polovičnega zneska mesečne najemnine prišlo zgolj zaradi tečajne razlike, tožena stranka pa je do konca glavne obravnave poravnala tudi ta manjkajoči znesek.
Ničnostni zahtevek se uveljavlja s t. i. ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave. S slednjo se pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje oziroma odpravlja, kar je močnejša oblika pravnega varstva kot ugotovitvena tožba, ki zgolj ugotavlja obstoj/neobstoj pravnega razmerja. Če bi sodišče tožniku, ko bi ta uveljavljal šibkejše pravno varstvo (tj. z ugotovitveno tožbo), nudilo močnejše pravno varstvo (tj. izdalo oblikovalno sodbo), bi s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, kar bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti.
Tožnik, ki trdi, da je zakonec brez njegovega soglasja razpolagal s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, mora tožbo vložiti najkasneje v treh let od dne, ko je bila sklenjena pogodba, s katero je stvar iz njunega skupnega premoženja prešla v pravno sfero tretje osebe, sicer to pravico izgubi.
Pravna sodišča bodo pri odločanju o vseh tistih postopkih, ki do dneva učinkovanja ustavne odločbe še niso pravnomočno končani, morala upoštevati v 376. členu OZ vsebovano prepoved ultra alterum tantum, če bodo po 1.1.2002 natekle zamudne obresti dosegle oziroma presegle glavnico. Izvršilna sodišča pa bodo še naprej vselej vezana na pravnomočne izvršilne naslove neupoštevaje ali bodo prisojene zamudne obresti v trenutku izvršitve odločb že dosegle oziroma presegle glavnico.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - vročitev vabila na glavno obravnavo - fikcija vročitve - načelo dispozitivnosti
Sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze.
Sodišče prve stopnje je za ugotavljanje dejstva izvedlo druge dokaze, na podlagi katerih je, imelo dovolj podlage za odločitev, to je tudi obrazložilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi v katerih ni nasprotij.
ZZZDR člen 12, 20, 12, 20. ZPP člen 184, 184. ZMZPP člen 90, 91, 92, 90, 91, 92.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dopolnitev tožbe - plačilo varščine za pravdne stroške
Utemeljen pa je očitek obeh pritožni, ali je obstajala okoliščina, zaradi katere bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med tožnico in pokojnim M. S. neveljavna. Gre namreč za vprašanje, do kdaj je tožnica bila v zakonski zvezi z drugo osebo.