spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče toženi stranki ni povedalo, v kateri zadevi jo je pozivalo, niti ni navedlo tožeče stranke niti predmeta spora, zato tožena stranka tudi ni bila dolžna oz. ni mogla natančno na poziv sodišča odgovoriti. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbe 451. in 452. čl. ZPP. 452. čl. ZPP namreč določa, da lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo: tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Ta pripravljalna vloga se potem vroči nasprotni stranki, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Istočasen poziv sodišča obema strankama je nesmiseln, saj tožena stranka ni imela na kaj odgovarjati, saj se o njenih navedbah tožeča stranka še ni izjasnila. Zato je sodišče tudi napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP, kar bi prav tako lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Sodišče prve stopnje je kasneje res drugopis vloge tožeče stranke vročilo nasprotni stranki, vendar iz dopisa ni razvidno ali je vlogo vročilo v skladu z določbo 452. čl. ZPP, zato s takšno vročitvijo ni bila odpravljena napaka.
deljive obveznosti - več uporabnikov vode iz istega priključka - razdelitev stroškov
Čeprav odlok posredno pove, da je interna razdelitev stroškov obveznost uporabnikov vode (iz istega priključka), pa s tem še ne daje upravljalcu materialnopravnega upravičenja, da uveljavlja plačilo porabljene vode proti posameznemu uporabniku kot solidarnemu dolžniku, saj ne določa solidarne odgovornosti uporabnikov in tudi ne more biti podlaga zanjo. Večosebne deljive obveznosti so solidarne samo, kadar tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP).
prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
nastanek obligacijskega razmerja - uporaba veljavnega zakona
Sodišče prve stopnje se je v svoji sodbi pri materialnopravni razlagi zadeve oprlo na določila OZ. Vendar pa očitno obligacijsko razmerje med strankama, ki naj bi bilo temelj za zahtevek tožeče stranke, ni nastalo šele z izstavitvijo računa z dne 14.11.2002 oz. z njegovo zapadlostjo dne 29.11.2002, ampak po ugotovitvah sodišča prve stopnje že v letu 2001, ko je ZOR še veljal. To vprašanje pa tudi ni bistvenega pomena, saj so tudi določbe OZ, ki govorijo o pogajanjih, ponudbi in odškodninski odgovornosti, ki pridejo v poštev na predmetno razmerje, po vsebini enake kot določbe ZOR.
Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - uporaba določb zpp o izvedencih - nova dejstva in dokazi
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
zavarovanje pred odgovornostjo - plačilo zavarovalne premije
Opustitev dolžnosti, ki jo v tem členu zavarovalnica nalaga zavarovalcu, namreč da vloži zahtevo za vrnitev premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja, pa bi imela lahko za posledico le morebitno odškodninsko odgovornost toženke, ker ni pravočasno obvestila zavarovalnice o uničenju predmeta.
elementi odškodninske odgovornosti - specialni civilni delikt - hrup, ki presega normalne meje
V predmetni zadevi ni podana podlaga iz 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kajti predvajanje glasbe v diskoteki ni nedopustno ravnanje, saj je za svoje delovanje tožena stranka imela dovoljenje. V predmetni zadevi gre zato za primer tako imenovanega "specialnega" civilnega delikta, ko iz sicer dovoljenega ravnanja izvira nedopustna škoda, tak primer pa ureja 3. odst. 156. člena ZOR.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4.
priposestvovanje - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka druga oseba. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim oz. se nanj lahko sklicuje samo tisti, ki ni vedel, ali ni mogel vedeti, da se izvenknjižno stanje ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem.
stroški postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave
Tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice.
Upoštevajoč določilo 118. člena takrat veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ) je tožena stranka s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, zato zahtevek tožeče stranke na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (198. člen OZ), ki se nanaša na vtoževano obdobje od julija 2002 do julija 2005, ne pride v poštev.
odpoved najemne pogodbe - poslovni prostor - plačilo najemnine
Tožniki nimajo prav, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do razlike pri plačilu polovičnega zneska mesečne najemnine prišlo zgolj zaradi tečajne razlike, tožena stranka pa je do konca glavne obravnave poravnala tudi ta manjkajoči znesek.
Sodišče prve stopnje je za ugotavljanje dejstva izvedlo druge dokaze, na podlagi katerih je, imelo dovolj podlage za odločitev, to je tudi obrazložilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi v katerih ni nasprotij.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - soodgovornost - pešec na rolerjih - avtomobilist
Poleg tega, da je pri odločanju o soodgovornosti tožnika treba upoštevati veliko tveganje za nastanek škode, ki ga prinaša uporaba motornih vozil, je treba upoštevati tudi, da je voznik dovoljeno hitrost prekoračil za 40 km/h, pri čemer bi nesrečo lahko preprečil, če bi vozil s predpisano hitrostjo. Voznik avtomobila je pravočasno videl tožnika na rolerjih, mogel in moral bi računati s tem, da lahko pride do nenadne spremembe smeri njunega gibanja in bi moral hitrost prilagoditi tem okoliščinam. Če namreč udeleženec v prometu v konkretnih okoliščinah lahko pričakuje oziroma predvideva napačno ravnanje drugega, mora storiti vse, da nastanek škode prepreči . Voznik avtomobila pa tega ni storil, ampak je vozil celo nad dovoljeno omejitvijo.
Res je, da je treba posledice instinktnega odziva pripisati ravnanju tistega, ki je odgovoren za nastanek takšne situacije. V tožnikovem primeru sta nevarno situacijo povzročila oba: tako tožnik kot voznik avtomobila, zato tudi posledic tožnikovega instinktivnega ravnanja ni mogoče pripisati le vozniku avtomobila.
Odločilno dejstvo v tej zadevi je, da gre za zelo majhnega otroka (ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje še ni dopolnil 14 mesecev), za katerega oče predstavlja tujca, tujcem pa majhni otroci praviloma ne zaupajo, v njihovi bližini se lahko počutijo celo nelagodno in ogroženo. Tožnik si bo moral torej otrokovo naklonjenost in zaupanje šele pridobiti. Zato je v otrokovo korist, da pri uvajanju stikov pomaga strokovno usposobljena oseba centra za socialno delo, čeprav otrok tudi te ne pozna. Ta oseba bo namreč kot strokovnjak lahko pomagala tako otroku kot tožniku pri medsebojnem navezovanju stikov in posredovala v primeru, če bi se otrok zaradi neznanih oseb znašel v stiski. Pomoč pri navezovanju stikov bo torej lahko dobrodošla tudi tožniku, saj mora tudi sam otroka šele spoznati. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja z obsegom stikov, torej dvakrat tedensko po eno uro, saj bi daljše časovno obdobje v neznanem okolju na otroka lahko vplivalo obremenjujoče.
Gre za začasne stike - začasna odredba po naravi namreč pomeni le začasno ureditev nekega razmerja - ki bodo lahko potem, ko (in če) bosta tožnik in otrok presegla obdobje medsebojnega spoznavanja, pogostejši, če bo seveda to narekovala korist otroka.
ZZZDR člen 12, 20, 12, 20. ZPP člen 184, 184. ZMZPP člen 90, 91, 92, 90, 91, 92.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dopolnitev tožbe - plačilo varščine za pravdne stroške
Utemeljen pa je očitek obeh pritožni, ali je obstajala okoliščina, zaradi katere bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med tožnico in pokojnim M. S. neveljavna. Gre namreč za vprašanje, do kdaj je tožnica bila v zakonski zvezi z drugo osebo.