Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je bil poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi fiktiven. Pravi razlog za odpoved je bil spor med pravdnima strankama zaradi povzročene prometne nesreče in škode, ki je s tem v zvezi nastala delodajalcu. Taka odpoved pogodbe o zaposlitvi je neveljavna, četudi bi jo tožena stranka podala s soglasjem delavca.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Če bi dolžnik v morebitni pravdi svoje trditve dokazal, bi prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, to pa pomeni, da je tak ugovor, kot ga je dolžnik vložil, glede na navedbe v ugovoru in glede na dokazne predloge obrazložen in utemeljen.
ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pomanjkanje razlogov
V kolikor tožena stranka v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je tako izpodbijanje neupoštevno. Tožena stranka s trditvami, da dobavnica z njene strani ni bila podpisana, in da blaga ni prejela, dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, zato so te navedbe neupoštevne.
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Po 1. odst. 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST)učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je v skladu z zakonom nastala obveznost tega dne ali pozneje. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pa je taksni zavezanec v konkretnem primeru priporočeno vložil dne 26.9.2005, torej že po vložitvi ugovora, ki ga je vložil dne 9.8.2005. Zato je bilo potrebno tak predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.
ZD člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pravni interes
Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava in obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma - izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83, str. 31). Glede na to z razveljavitvijo sklepa o dedovanju, v katerem je v skladu z zahtevo iz 3. odstavka 214. člena ZD naveden dedni dogovor, ni razveljavljen tudi dedni dogovor kot pogodba med dediči. Sodišče prve stopnje je torej napačno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo za razveljavitev dednega dogovora.
ZZZDR člen 103, 123, 103, 123. ZPP člen 212, 340, 212, 340.
preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza
Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da bi povezanost med boleznimi toženke in neizpolnjevanjem šolskih obveznosti lahko ugotovil le izvedenec, katerega pa tožena stranka ni predlagala v tem postopku. To načeloma sicer drži, vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je toženka predlagala poleg vpogleda v medicinsko dokumentacijo (katere sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo), zaslišanje njenega zdravnika dr. A.V., ki je izvedena priča. Izvedena priča, to je zdravnik, pa bo lahko povedal, če so bolezni, za katero toženka trdi, da jih ima, objektivna ovira pri izpolnjevanju študijskih obveznosti.
Ničnostni zahtevek se uveljavlja s t. i. ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave. S slednjo se pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje oziroma odpravlja, kar je močnejša oblika pravnega varstva kot ugotovitvena tožba, ki zgolj ugotavlja obstoj/neobstoj pravnega razmerja. Če bi sodišče tožniku, ko bi ta uveljavljal šibkejše pravno varstvo (tj. z ugotovitveno tožbo), nudilo močnejše pravno varstvo (tj. izdalo oblikovalno sodbo), bi s tem prekoračilo tožbeni zahtevek, kar bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti.
Tožnik, ki trdi, da je zakonec brez njegovega soglasja razpolagal s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, mora tožbo vložiti najkasneje v treh let od dne, ko je bila sklenjena pogodba, s katero je stvar iz njunega skupnega premoženja prešla v pravno sfero tretje osebe, sicer to pravico izgubi.
Sodišče prve stopnje je za ugotavljanje dejstva izvedlo druge dokaze, na podlagi katerih je, imelo dovolj podlage za odločitev, to je tudi obrazložilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi v katerih ni nasprotij.
stroški postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave
Tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice.
elementi odškodninske odgovornosti - specialni civilni delikt - hrup, ki presega normalne meje
V predmetni zadevi ni podana podlaga iz 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kajti predvajanje glasbe v diskoteki ni nedopustno ravnanje, saj je za svoje delovanje tožena stranka imela dovoljenje. V predmetni zadevi gre zato za primer tako imenovanega "specialnega" civilnega delikta, ko iz sicer dovoljenega ravnanja izvira nedopustna škoda, tak primer pa ureja 3. odst. 156. člena ZOR.
Odločilno dejstvo v tej zadevi je, da gre za zelo majhnega otroka (ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje še ni dopolnil 14 mesecev), za katerega oče predstavlja tujca, tujcem pa majhni otroci praviloma ne zaupajo, v njihovi bližini se lahko počutijo celo nelagodno in ogroženo. Tožnik si bo moral torej otrokovo naklonjenost in zaupanje šele pridobiti. Zato je v otrokovo korist, da pri uvajanju stikov pomaga strokovno usposobljena oseba centra za socialno delo, čeprav otrok tudi te ne pozna. Ta oseba bo namreč kot strokovnjak lahko pomagala tako otroku kot tožniku pri medsebojnem navezovanju stikov in posredovala v primeru, če bi se otrok zaradi neznanih oseb znašel v stiski. Pomoč pri navezovanju stikov bo torej lahko dobrodošla tudi tožniku, saj mora tudi sam otroka šele spoznati. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja z obsegom stikov, torej dvakrat tedensko po eno uro, saj bi daljše časovno obdobje v neznanem okolju na otroka lahko vplivalo obremenjujoče.
Gre za začasne stike - začasna odredba po naravi namreč pomeni le začasno ureditev nekega razmerja - ki bodo lahko potem, ko (in če) bosta tožnik in otrok presegla obdobje medsebojnega spoznavanja, pogostejši, če bo seveda to narekovala korist otroka.
odpoved najemne pogodbe - poslovni prostor - plačilo najemnine
Tožniki nimajo prav, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do razlike pri plačilu polovičnega zneska mesečne najemnine prišlo zgolj zaradi tečajne razlike, tožena stranka pa je do konca glavne obravnave poravnala tudi ta manjkajoči znesek.
ZZZDR člen 12, 20, 12, 20. ZPP člen 184, 184. ZMZPP člen 90, 91, 92, 90, 91, 92.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dopolnitev tožbe - plačilo varščine za pravdne stroške
Utemeljen pa je očitek obeh pritožni, ali je obstajala okoliščina, zaradi katere bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med tožnico in pokojnim M. S. neveljavna. Gre namreč za vprašanje, do kdaj je tožnica bila v zakonski zvezi z drugo osebo.