V obravnavanem primeru je prekršena zdravnikova pojasnilna dolžnost.
Taka napaka, kot jo zatrjuje tožnica (prekršitev pojasnilne dolžnosti) je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, ne pa tudi podlaga za plačilo zavarovalnine po zavarovalni pogodbi.
Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega valjajo smiselno pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu.
Arogantno, nestrpno ter neprimerno obnašanje delavca do svojih sodelavcev, ki po navodilu delodajalca opravljajo kontrolo bolniškega staleža na delavčevem domu, je po oceni pritožbenega sodišča mogoče opredeliti kot kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav delavec tega na stori v delovnem času na svojem delovnem mestu. Med delavčeve obveznosti je mogoče uvrstiti tudi njegovo obnašanje v času kontrole odsotnosti z dela zaradi zdravstvene nezmožnosti in oviranje sodelavcev pri izvajanju kontrole.