Za kaznovanje stranke zaradi žalitve druge stranke v postopku ni potrebna zahteva ali pobuda žaljene stranke, temveč se za kaznovanje odloči sodišče samo. Namen kazni je zavarovanje zaupanja v sodstvo in ugled in avtoritete sodstva. Kaznovanje po 109. členu ZPP ne pomeni kaznovanja za kaznivo dejanje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri individualnih odpustih ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če delodajalec kriterije uporabi, je njegova izbira delavcev, glede katerih je prenehala potreba po opravljanju njihovega dela, lahko zgolj bolj objektivna.
Ker pa tožeča stranka po 13.1.2003, ki ga je sama navedla kot datum prenehanja najemne pogodbe, ni zahtevala plačila odškodnine, pač pa najemnino za posamezne nevrnjene dele v najem danega odra, je ta del tožbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena gradbena pogodba, v kateri je bila cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke". Pogodba s tako dogovorjeno klavzulo je za izvajalca del najbolj tvegan posel, saj vključuje takšna cena tudi plačila za dodatna dela. Samo, če pride do spremenjenih okoliščin, ima pri takem dogovoru izvajalec naknadno pravico terjati plačilo za pozneje naročena dela, ki so bila izvedena zaradi spremembe.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 174, 111, 111/1, 111/1-2, 174.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - disciplinska odgovornost
Tožnik je sicer kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ker ob dostavi plinskih jeklenk na bencinski servis ni dosledno izpolnil dobavnice in potnega naloga, vendar takšne opustitve nimajo narave hudo malomarnega ravnanja, ki bi utemeljevalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odst. 111. člena ZDR. Takšno ravnanje bi lahko predstavljalo kvečjemu podlago za ugotavljanje tožnikove disciplinske odgovornosti.
ZPP člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 205, 205/2, 205, 205/2.
sodna pristojnost - arbitraža - arbitražni dogovor - delovni spor
Sodišče prve stopnje je tožbo utemeljeno zavrglo, ker odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, saj sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi sporazumeli, da je za odločanje v individualnem delovnem sporu pristojna arbitraža, kot to določa tudi podjetniška KP.
pogodba o odstopu terjatev - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu - vpis v delniško knjigo - razmerje med družbo in delničarji
Vpis v delniško knjigo (232. čl. ZGD) je pomemben za razmerje med družbo kot izdajateljico delnic in njenimi delničarji, torej je pomemben pri vprašanju, komu je družba dolžna izpolniti obveznosti, ki so zanjo nastale z izdajo delnic (torej komu mora opraviti izplačilo dividend in komu mora omogočiti uresničevanje upravljalskih pravic).
začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2, 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2.
pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost za obveznosti - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
S stališčem pritožnika, da bi moralo v tem primeru sodišče prve stopnje izdati sklep o nadaljevanju postopka zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika S., S.U. s.p. zoper fizično osebo S.U., se tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Zato fizična oseba ni pravni naslednik iz poslovnega registra izbrisanega dolžnika.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 109, 108, 109.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odpravnina
V primeru, ko je delavec tudi družbenik družbe, v kateri je zaposlen, njegovega statusa delavca ni mogoče obravnavati ločeno od statusa družbenika. Zaradi izjave, ki jo je tožnik podal kot družbenik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ne more uspešno uveljaviti svojih zahtevkov zoper ostale družbenike iz naslova delovnega razmerja (dodatek za delovno dobo, odpravnina po 109. členu ZDR). Izjava družbenika, dana v postopku izbrisa družbe (o prevzemu obveznosti družbe), se je namreč nanašala na obveznosti, ki bi jih imela družba do tretjih oseb, ne na obveznosti do družbenikov.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54, 52, 52/1, 52/1-4, 54.
pogodba o zaposlitvi - določen čas - transformacija delovnega razmerja
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - tožba iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR
V primeru, ko sta dolžnik in njegov zakonski partner vpisana v zemljiški knjigi kot skupna lastnika po nedoločenih deležih na nepremičnini, mora upnik vložiti tožbo iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR na ugotovitev dolžnikovega deleža za skupnem premoženju (nepremičnini).
solastni delež - odstop - čas izpolnitve - sočasna izpolnitev
Solastnik (skupni lastnik) ni dolžan izročiti odstopljenega deleža na nepremičnini, dokler od solastnika(ov) ne prejme celotnega plačila (glavnica+obresti).
KZ člen 145, 145/1, 317, 317/1, 145, 145/1, 317, 317/1. ZKP člen 372, 383, 394, 394/1, 372, 383, 394, 394/1.
pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Splošno nevarno dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ je tisto, s katerim storilec sprosti sile, ki jih potem ne more več obvladati, zato splošno nevarno dejanje in sredstvo (motorna sila) pridejo v poštev šele kot subsidiarna opredelitev, torej ko ne pride v poštev druga pravna kvalifikacija. Zato vožnja oškodovanca na pokrovu motorja vozila po vijugasti cesti več metrov, predno je storilec vozilo ustavil, ne more biti pravno kvalificirana kot kaznivo dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ.
načelo neposrednosti - neposredno izvajanje dokazov - neposredno zaslišanje priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje privilegirane priče - pouk privilegirani priči
Določbe 340. člena ZKP dopuščajo odstop od načela neposrednega izvajanja dokazov. Med ostalim se smejo zapisniki o izpovedbah prič prebrati po odločbi senata, če zaslišane osebe iz tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo težko pridejo k sodišču (1. točka I. odstavka 340. člena ZKP). Te določbe predstavljajo izjemo, ki jo narekujejo neizogibni objektivni razlogi. Obstoj teh okoliščin mora biti dokazan s takšno stopnjo verjetnosti, da ni razumnega dvoma o njihovi resničnosti. Okoliščine, ki pomenijo zgolj začasno oviro za zaslišanje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika na podlagi 1. točke I. odstavka 340. člena ZKP. V takem primeru je zapisnik mogoče prebrati le s soglasjem obeh strank, sicer pa je treba glavno obravnavo preložiti in zagotoviti izvedbo dokaza z neposrednim zaslišanjem te osebe.
ZDavP člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17, 17/2, 17/2-3.
seznam zaostalih obveznosti - izvršilni naslov
V spornem seznamu zaostalih obveznosti za vsako obveznost niso navedeni izvršilni naslovi. Pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za zdravstvo in ostalih prispevkih so zgolj navedeni konti. Iz obravnavanega seznama torej ni v celoti razvidno, od katerih izvršilnih naslovov, ki so določeni v prvem odstavku 44. člena ZDavP, se izterjujejo prispevki, zato seznama ni mogoče šteti za pravilen izvršilni naslov v smislu določbe drugega odstavka 44. člena ZDavP.
ZOR člen 546, 546/2, 546, 546/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
oblikovalna tožba - pravna korist za vložitev - zavrženje tožbe
Če tožnik zahteva prenehanje obligacijskega razmerja, glede katerega materialno pravo ne zahteva sodne intervencije, pač pa zadostuje že izjava volje tistega, ki ima takšno pravico po materialnem predpisu, pravovarstvenega interesa za tožbo ni. Po določbi 2. odst. 546. člena ZOR lahko prodajalec razdre pogodbo o prodaji na obroke, če kupec ne plača najmanj dveh zaporednih obrokov. Tožeča stranka kot prodajalec torej lahko z enostransko izjavo volje povzroči spremembo obstoječega pravnega razmerja, v konkretnem primeru prenehanje pravnega razmerja iz prodajne pogodbe.
učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na dokončne in pravnomočne odločbe
Ker tožnik v socialnem sporu ni izkazal, da bi bila pravnomočna sodba, s katero je socialno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost odločanja o pravici do pokojnine na podlagi 2. odstavka 108. člena ZObr, razveljavljena - da o tem torej ne bi bilo pravnomočno odločeno pred pričetkom učinkovanja odločbe US RS o neskladnosti določbe 108. člena ZObr z URS - je sodišče prve stopnje in že pred njim toženec pravilno odločil, ko je z odločbo z dne 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003. To namreč izhaja iz odločbe US RS, po kateri gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega dne v mesecu po objavi odločbe v Uradnem listu RS (10.10.2003).