ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54, 52, 52/1, 52/1-4, 54.
pogodba o zaposlitvi - določen čas - transformacija delovnega razmerja
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena gradbena pogodba, v kateri je bila cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke". Pogodba s tako dogovorjeno klavzulo je za izvajalca del najbolj tvegan posel, saj vključuje takšna cena tudi plačila za dodatna dela. Samo, če pride do spremenjenih okoliščin, ima pri takem dogovoru izvajalec naknadno pravico terjati plačilo za pozneje naročena dela, ki so bila izvedena zaradi spremembe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri individualnih odpustih ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če delodajalec kriterije uporabi, je njegova izbira delavcev, glede katerih je prenehala potreba po opravljanju njihovega dela, lahko zgolj bolj objektivna.
Kar se tiče trditve tožene stranke, da naj bi šlo pri posojilnih pogodbah za oderuške pogodbe, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da za obstoj oderuške pogodbe ne zadostuje le splošen ugovor glede previsokih obresti, ampak bi moral toženec konkretizirano zatrjevati in tudi dokazati druge elemente oderuške pogodbe, ki jih določa 141. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem je pogodba nična, če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (subjektivni element) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti (objektivni element). Glede obeh elementov pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in tej ugotovitvi se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, toženec ni ničesar konkretnega navajal.
začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
Za kaznovanje stranke zaradi žalitve druge stranke v postopku ni potrebna zahteva ali pobuda žaljene stranke, temveč se za kaznovanje odloči sodišče samo. Namen kazni je zavarovanje zaupanja v sodstvo in ugled in avtoritete sodstva. Kaznovanje po 109. členu ZPP ne pomeni kaznovanja za kaznivo dejanje.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 137, 137/1, 137/2, 189, 343, 137, 137/1, 137/2, 189, 343.
vročitev - več pooblaščencev - ponovno odločanje o isti stvari
Po 1.odst. 137.čl. ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno, po 2.odst. istega člena pa v primeru, če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
pogodba o odstopu terjatev - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu - vpis v delniško knjigo - razmerje med družbo in delničarji
Vpis v delniško knjigo (232. čl. ZGD) je pomemben za razmerje med družbo kot izdajateljico delnic in njenimi delničarji, torej je pomemben pri vprašanju, komu je družba dolžna izpolniti obveznosti, ki so zanjo nastale z izdajo delnic (torej komu mora opraviti izplačilo dividend in komu mora omogočiti uresničevanje upravljalskih pravic).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 174, 111, 111/1, 111/1-2, 174.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - disciplinska odgovornost
Tožnik je sicer kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ker ob dostavi plinskih jeklenk na bencinski servis ni dosledno izpolnil dobavnice in potnega naloga, vendar takšne opustitve nimajo narave hudo malomarnega ravnanja, ki bi utemeljevalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odst. 111. člena ZDR. Takšno ravnanje bi lahko predstavljalo kvečjemu podlago za ugotavljanje tožnikove disciplinske odgovornosti.
ZPP člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 205, 205/2, 205, 205/2.
sodna pristojnost - arbitraža - arbitražni dogovor - delovni spor
Sodišče prve stopnje je tožbo utemeljeno zavrglo, ker odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, saj sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi sporazumeli, da je za odločanje v individualnem delovnem sporu pristojna arbitraža, kot to določa tudi podjetniška KP.
solastni delež - odstop - čas izpolnitve - sočasna izpolnitev
Solastnik (skupni lastnik) ni dolžan izročiti odstopljenega deleža na nepremičnini, dokler od solastnika(ov) ne prejme celotnega plačila (glavnica+obresti).
izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - tožba iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR
V primeru, ko sta dolžnik in njegov zakonski partner vpisana v zemljiški knjigi kot skupna lastnika po nedoločenih deležih na nepremičnini, mora upnik vložiti tožbo iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR na ugotovitev dolžnikovega deleža za skupnem premoženju (nepremičnini).
načelo neposrednosti - neposredno izvajanje dokazov - neposredno zaslišanje priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje privilegirane priče - pouk privilegirani priči
Določbe 340. člena ZKP dopuščajo odstop od načela neposrednega izvajanja dokazov. Med ostalim se smejo zapisniki o izpovedbah prič prebrati po odločbi senata, če zaslišane osebe iz tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo težko pridejo k sodišču (1. točka I. odstavka 340. člena ZKP). Te določbe predstavljajo izjemo, ki jo narekujejo neizogibni objektivni razlogi. Obstoj teh okoliščin mora biti dokazan s takšno stopnjo verjetnosti, da ni razumnega dvoma o njihovi resničnosti. Okoliščine, ki pomenijo zgolj začasno oviro za zaslišanje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika na podlagi 1. točke I. odstavka 340. člena ZKP. V takem primeru je zapisnik mogoče prebrati le s soglasjem obeh strank, sicer pa je treba glavno obravnavo preložiti in zagotoviti izvedbo dokaza z neposrednim zaslišanjem te osebe.
učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na dokončne in pravnomočne odločbe
Ker tožnik v socialnem sporu ni izkazal, da bi bila pravnomočna sodba, s katero je socialno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost odločanja o pravici do pokojnine na podlagi 2. odstavka 108. člena ZObr, razveljavljena - da o tem torej ne bi bilo pravnomočno odločeno pred pričetkom učinkovanja odločbe US RS o neskladnosti določbe 108. člena ZObr z URS - je sodišče prve stopnje in že pred njim toženec pravilno odločil, ko je z odločbo z dne 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003. To namreč izhaja iz odločbe US RS, po kateri gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega dne v mesecu po objavi odločbe v Uradnem listu RS (10.10.2003).
ZOR člen 546, 546/2, 546, 546/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
oblikovalna tožba - pravna korist za vložitev - zavrženje tožbe
Če tožnik zahteva prenehanje obligacijskega razmerja, glede katerega materialno pravo ne zahteva sodne intervencije, pač pa zadostuje že izjava volje tistega, ki ima takšno pravico po materialnem predpisu, pravovarstvenega interesa za tožbo ni. Po določbi 2. odst. 546. člena ZOR lahko prodajalec razdre pogodbo o prodaji na obroke, če kupec ne plača najmanj dveh zaporednih obrokov. Tožeča stranka kot prodajalec torej lahko z enostransko izjavo volje povzroči spremembo obstoječega pravnega razmerja, v konkretnem primeru prenehanje pravnega razmerja iz prodajne pogodbe.
KZ člen 145, 145/1, 317, 317/1, 145, 145/1, 317, 317/1. ZKP člen 372, 383, 394, 394/1, 372, 383, 394, 394/1.
pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Splošno nevarno dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ je tisto, s katerim storilec sprosti sile, ki jih potem ne more več obvladati, zato splošno nevarno dejanje in sredstvo (motorna sila) pridejo v poštev šele kot subsidiarna opredelitev, torej ko ne pride v poštev druga pravna kvalifikacija. Zato vožnja oškodovanca na pokrovu motorja vozila po vijugasti cesti več metrov, predno je storilec vozilo ustavil, ne more biti pravno kvalificirana kot kaznivo dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ.
dodatek za pomoč in postrežbo - vštevanje v odškodnino za materialno škodo - opustitev uveljavljanje pravice pred ZPIZ
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo spada med pravice, ki se zagotavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem (4. člen ZPIZ-1). Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb (8. člen ZPIZ-1), do njega pa so upravičenci uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega (137. člen ZPIZ-1). Tožnica po lastni izpovedbi tega dodatka ne prejema in ga tudi ne namerava uveljavljati. Ker pa mora tudi oškodovanec sam storiti vse, da škodo prepreči ali zmanjša, s pridobljeno pravico do dodatka za tujo pomoč pa bi dejansko zmanjšala škodo, je sodna praksa glede teh dajatev zavzela stališče, ki ga v pritožbi poudarja tudi tožena stranka: ti prejemki se vštevajo v odškodnino tudi, če oškodovanec svoje pravice ne uveljavlja v postopku pred pristojnim organom, pa bi mu po veljavnih predpisih pripadala. Njegove opustitve namreč ne morejo iti v breme odgovorne osebe. V takem primeru pa sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja tudi, ali in v kakšni višini bi oškodovanec svojo pravico lahko uveljavil.