učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na dokončne in pravnomočne odločbe
Ker tožnik v socialnem sporu ni izkazal, da bi bila pravnomočna sodba, s katero je socialno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost odločanja o pravici do pokojnine na podlagi 2. odstavka 108. člena ZObr, razveljavljena - da o tem torej ne bi bilo pravnomočno odločeno pred pričetkom učinkovanja odločbe US RS o neskladnosti določbe 108. člena ZObr z URS - je sodišče prve stopnje in že pred njim toženec pravilno odločil, ko je z odločbo z dne 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003. To namreč izhaja iz odločbe US RS, po kateri gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega dne v mesecu po objavi odločbe v Uradnem listu RS (10.10.2003).
ZTuj člen 81, 81. ZOR člen 172, 172. ZDRS člen 40, 40. URS člen 26, 26.
protipravnost ravnanja - izbris iz registra stalnega prebivalstva rs
Ob navedenem ni mogoče pritrditi razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da v ravnanju (takratnega) občinskega upravnega organa ob izbrisu tožnika iz registra stalnega prebivalstva RS ni najti elementov protipravnosti v ožjem pomenu (to je takšne, ki nima podlage v zakonu), čeprav je do izbrisov (ne le tožnika) prišlo ob takratnem prepričanju pristojnih organov o materialnopravni pravilnosti "izbrisov", glede na določbo 2. odst. 81. člena ZTuj. Tožniku bi država lahko bila odškodninsko odgovorna samo, če mu je kakšno pravico odvzela in je zato utrpel škodo.
Njen predlog je bil zavrnjen, ker je sodišče ugotovilo, da je toženka brez zaposlitve, vendar ima premoženje, saj poseduje osebno vozilo znamke Peugeot 206, letnik 2002, lastništvo takega vozila pa utemeljuje sklep, da ima toženka premoženje, potrebno za plačilo taksne obveznosti. Sicer pa višje sodišče meni, da je s predlogom za obročno plačilo sodne takse toženka zamudila, saj ga je vložila šele potem, ko je že bil pravnomočno zavrnjen njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
bistvena kršitev postopka - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sporno v tej zadevi je namreč še vedno ali je varnostnik tožene stranke ravnal v nasprotju z določbo 17. člena Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja kateri določa, da ima varnostnik pravico in dolžnost zadržati osebo, ki je bila na območju, ki ga varuje, če sumi, da je storila kaznivo dejanje do prihoda policije. Zakon izrecno govori o sumu kaznivega dejanja, sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo ali je šlo za utemeljen sum, da je toženka storila kaznivo dejanje. Zakon namreč določa, da morajo biti podani razlogi za sum, torej določna najnižja stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Razlogi za sum morajo temeljiti na dejanskih podatkih oz. indicih, ki jih je mogoče preveriti. Ali so v konkretnem primeru podani razlogi za sum, presoja varnostnik sam.
Odgovor na vprašanje, ali gre za imisije v smislu 5. člena ZTLR, je pogojen s krajevnimi razmerami, upoštevati je treba tudi samo naravo in namen nepremičnine. Ni protipraven že vsak poseg v lastninsko pravico na nepremičnini soseda. Poseg postane protipraven le tedaj, ko preseže določen tolerančni prag.
smrt tožeče stranke - pravdna sposobnost - pooblaščenec
Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. D.F. zato ne more biti pravdna stranka, kajti s smrtjo je sposobnost biti stranka izgubila. Dejstvo, da je tožnica imela pooblaščenca, pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka po 205. členu ZPP, ne pa, da se postopek lahko nadaljuje z mrtvo osebo.
ZZZDR člen 13, 65, 13, 65. ZPP člen 314, 314/1, 314/3, 353, 314, 314/1, 314/3, 353.
razveza zakonske zveze - delna sodba
Za razvezo zakonske zveze pa zadostuje, da je ta nevzdržna samo za enega izmed zakoncev. Zakonska zveza je namreč institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev in nevzdržnost zakonske zveze že za enega partnerja zadostuje za razvezo zakonske zveze v smislu 65. člena ZZZDR. Ker v zakonski zvezi med pravdnima strankama ni bilo rojenih otrok, zahtevek na plačevanje preživnine razvezanemu zakoncu pa predmetno pravdo, zlasti zaradi postopanja toženke, časovno zelo zavlačuje, je prvostopno sodišče povsem utemeljeno izdalo delno sodbo, s katero je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.
mejni spor - stvarna pristojnost- ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor torej gre, če se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima parcelama ni, ne more iti za mejni spor.
zapuščinski postopek - spor o vsebini oporoke - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Čigavo pravico šteti za manj verjetno, zakon ne določa, zato je treba pri presoji tega vprašanja izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Glede ne vsebino oporoke med dedinjami ni bilo nobenega spora o tem, ali sta zapustnikovi hčerki določeni za dedinji, sporno med njimi pa je bilo, ali je zapustnikova vdova določena za dedinjo ali volilojemnico, je vsekakor manj verjetna pravica.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZIZ člen 25, 25. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
izvršba proti družbeniku izbrisane družbe - prevzem obveznosti - pasivnost družbenika - dokazno breme
Družbeniki družbe, ki je bila izbrisana po določilih ZFPPod, so univerzalni pravni nasledniki in kot taki prevzamejo vse pravice in obveznosti izbrisane družbe, zato uporaba določbe 2. odst. 449. člena ZOR ne pride v poštev. Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik, je vselej na družbeniku.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljene pritožbene novote
Povzete pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zatrjevanje okoliščin v smislu 2. odst. 395. čl. ZPP, predstavljajo nedopustno širjenje navedb (v nasprotju s 337. čl. ZPP), podanih v predlogu za obnovo postopka (glede na zahteve iz 2. odst. 397. čl. ZPP)
Nepravilnosti v postopku ni mogoče enačiti z nezakonitimi ravnanji. Če disciplinski postopek poteka tako, kot je predvideno z ustreznimi predpisi, protipravnosti ni.
odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog neplačevanja najemnine - rok za odpravo kršitev - izključitev krivdnega razloga
Četudi je bil toženi stranki v predhodnem pisnem opozorilu določen najkrajši zakonsko določeni rok 15-ih dni za odpravo kršitve oziroma za plačilo zamujene najemnine, to ni okoliščina, ki bi utemeljevala zaključek, da tožena stranka ni bila primerno obveščena v smislu določbe 3. odstavka 103. člena SZ-1. Pogoj za izključitev krivdnega razloga za prenehanje pogodbe je poleg izjemnih okoliščin, opredeljenih v 1. odstavku 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemnik ne zmore plačati svojih obveznosti, je tudi to, da najemnik začne s postopkom za uveljavljanje pravice do subvencionirane najemnine (121. člen SZ-1) oziroma s postopkom za uveljavljanje pravice do izredne pomoči pri uporabi stanovanja; izkazati pa mora najemnik tudi, da je o nastopu teh okoliščin v 30 dneh obvestil najemodajalca.
priposestvovanje lastninske pravice - domneva dobre vere - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - omejitve priposestvovanja
Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 2. odstavka 44. člena SPZ. To določbo sicer pravilno povzema, ko navaja, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo, vendar si to določbo napačno razlaga. Obravnavano določilo je namreč potrebno razlagati v povezavi z 10. členom SPZ (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), ki določa, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Iz dikcije navedenega določila jasno izhaja, da se to nanaša na varstvo dobrovernega tretjega, ki je nepremičnino dobil v posest na podlagi pravnega posla, saj se z načelom zaupanja v zemljiško knjigo skuša doseči varovanje zaupanja v pravni promet, v obravnavani zadevi pa ne gre za pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi , pač pa na podlagi dedovanja.
ZOR člen 913, 913/4, 922, 922/3, 913, 913/4, 922, 922/3.
prenehanje pogodbe o zavarovanju
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da po izteku prvega leta zavarovanja toženka pogodbe sploh ni mogla odpovedati in je zato utemeljeno zavrnilo ugovore toženke. Spor je le v tem, ali neplačilo premije že za drugo leto sklenjenega dolgoročnega zdravstvenega zavarovanja in obvestilo zavarovalnice o tem, da je pogodba razdrta, dejansko že tudi pomeni prenehanje pogodbe, kot to napačno meni tožena stranka.
Glede učinkovitosti nadomestne vročitve ni bistveno, ali je ta oseba pisanje dejansko predala naslovniku ter kdaj je to storila.
Dejstvo sorodstvenega razmerja med tožnicama in dejstvo mladoletnosti drugotožnice v času vložitve tožbe je v tožbi pojasnjeno, poleg tega gre za dejstva, ki jih ni treba posebej dokazovati. Prvotožnica je kot mati zakonita zastopnica mladoletne drugotožnice, njeno pooblastilo pa temelji na zakonu, saj po določbi 1. odstavka 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mladoletne otroke zastopajo starši.