kupoprodajna pogodba - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pobotni ugovor
Tožena stranka je sama navedla, da zahteva vračilo za plačano kupnino za surovino, ki jo je pravočasno tudi reklamirala. Takih navedb pač ni mogoče opredeliti kot uveljavljanje pobotnega ugovora, ampak le tako, kot jih je obravnavalo sodišče prve stopnje, torej kot uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, ki pa jih, kot je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na tak način ni mogoče uspešno uveljavljati.
zmotna uporaba materialnega prava - upoštevanje v pobot uveljavljene terjatve
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo terjatev tožeče stranke do tožene v znesku 239.172,00 SIT, to je v nižjem znesku kot pa je znesek terjatve tožene stranke, je ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek ne glede na druge ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so lahko tudi sporne, že iz tega razloga treba zavrniti.
Po tem, ko je bil zastopnik (novoimenovani direktor) tožene stranke vpisan v sodni register, tožnik ni mogel biti v dobri veri, da si lahko v okviru funkcije vršilca dolžnosti direktorja (ki jo je opravljal do imenovanja direktorja) odobri dopust. Zaradi tega je tožena stranka njegovo odsotnost utemeljeno štela kot neopravičeno in mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze.
neupravičena pridobitev - uporaba solastnega premoženja
Za obstoj pravnega standarda prikrajšanja v smislu določbe 219. člena ZOR v zvezi z 210. členom ZOR, ki predstavljata odločilno pravno podlago razrešitvi spornega razmerja, ne zadostuje, da prikrajšani zgolj ne uživa koristi oziroma uporabne vrednosti stvari, do katere je sicer upravičen, temveč je potrebno izkazati tudi preprečitev realizacije konkretnega interesa, ki ga prikrajšani poskuša doseči, oziroma še drugače povedano - potrebno je izkazati, da se stranka s prikrajšanjem (neuporabo oziroma nemožnostjo uporabe) ne strinja.
ZZZDR člen 81, 81a, 81a/3, 82a, 81, 81a, 81a/3, 82a. ZSV člen 3, 20. ZPIZ-1 člen 8, 132, 133, 8, 132, 133.
preživljanje zakonca - potrebe upravičenca - varstveni dodatek
Namen varstvenega dodatka je socialno varstveni, za pravice iz socialnega varstva pa velja, da so namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva, denarna socialna pomoč pa je namenjena tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati (3. člen ZSV). Posamezniki morajo namreč najprej sami na ustrezen način poskrbeti za materialno varnost (tudi tako, da poskrbijo za lastno preživljanje z uveljavitvijo preživnine od preživninskega zavezanca) in šele, če tudi tako ni odpravljena njihova socialna stiska, poskrbeti za ustrezno socialno pomoč. Vsakdo je namreč po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov; pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi z zakonom pa ima tisti, ki si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način (20. člen ZSV). To pa pomeni, da tožnik neutemeljeno meni, da toženke že zato, ker glede na starostno pokojnino, ki jo prejema, izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, ni dolžan preživljati.
Oseba, ki sicer izpolnjuje ostale pogoje iz 59. člena ZPIZ-1, ima pa tudi pravico do starostne pokojnine iz tujega javnega pokojninskega sistema, ni upravičena do državne pokojnine, ne glede na to, da že uveljavljene pravice iz tujega javnega pokojninskega sistema po lastni volji začasno ali trajno ne izvršuje.
ZGD člen 394, 395, 395/3, 398, 398/2, 394, 395, 395/3, 398, 398/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - stranka postopka
ZGD sicer v delu, kjer ureja prenehanje družb po skrajšanem postopku, res ne vsebuje direktnih določb o pravnem nasledstvu družbe, ki je po takem prenehanju izbrisana iz sodnega registra. To pa ne pomeni, da izbrisana družba nima pravnih naslednikov. Že iz določila 395. člena v zvezi s 456. členom ZGD izhaja, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Med premoženje izbrisane družbe pa nesporno sodijo tudi njene terjatve. Tako se pokaže, da so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, glede njenega premoženja njeni pravni nasledniki.
SZ člen 58, 58. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/3, 111, 111/1, 111/3.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - nesklenitev najemne pogodbe
Lastnik lahko zoper prejšnje imetnike stanovanjske pravice in njihove družinske člane, ki za stanovanje nimajo sklenjene najemne pogodbe, vloži tožbo na izpraznitev stanovanja le, če do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo zaradi razlogov na njegovi strani.
razmerja z mednarodnim elementom - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo hrvaško materialno pravo. Civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške je na seji dne 29.11.2001 sprejel orientacijske kriterije in višino za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ti kriteriji pa ne predstavljajo matematične formule, na podlagi katere bi se avtomatično izračunavala pravična denarna odškodnina, temveč je treba tudi po hrvaškem pravu pri določanju odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
Sistemska in teleološka razlaga določb ZPPSL namreč napotuje na zaključek, da je v zvezi z dovoljenimi tekočimi posli v smislu 1. odstavka 31. člena ZPPSL šteti vse tiste posle, ki so usmerjeni v sanacijo ekonomskofinančnega stanja družbe, zoper katero se vodi postopek prisilne poravnave. Mednje pa sodi nesporno tudi pridobivanje novih finančnih sredstev za obuditev in ponoven začetek poslovanja. Smisel sklenitve prisilne poravnave je namreč prav v tem, da se z zmanjšanjem in - ali - prolongacijo obveznosti dolžnika slednjemu po sklenitvi prisilne poravnave omogoči v nadaljevanju nemoteno poslovanje in vzpostavitev njegove likvidnosti. V nasprotju z navedenim ciljem, ki ga zasleduje postopek prisilne poravnave, pa bi bilo onemogočanje ali celo prepoved dolžniku, da v času teka postopka prisilne poravnave ne posluje in da ne sklepa novih poslov.
Da pa so posli kreditiranja dopustni posli v okviru poslov za nadaljevanje proizvodnje oziroma poslovanja dolžnika, pa nenazadnje izrecno izhaja tudi iz 5. odstavka 43. člena ZPPSL, kjer zakon izrecno primeroma našteva tudi take posle. Za vse posle iz 1. odstavka 31. člena ZPPSL ni potrebno dovoljenje poravnalnega senata in mnenje upniškega odbora. To bi po nepotrebnem obremenjevalo dolžnika pri njegovem poslovanju. Dovoljenje poravnalnega senata in mnenje upniškega odbora pa je potrebno pri tistih poslih, s katerimi dolžnik odtujuje ali obremenjuje svoje premoženje, daje poroštva ali avale (4. odstavek v zvezi z 2. odstavkom 31. člena ZPPSL).
Obtoženec torej na sam potek prometne nesreče to je gibanje vozila po prvotnem trku ob rob ceste ni imel vpliva, niti ga ni mogel predvideti, zaradi česar je ugotavljanje njegove kazenske odgovornosti na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, nepravilno. V primeru kot je obravnavan, pa je storilčevo kazensko odgovornost potrebno ugotavljati le v odnosu do nastanka prometne nesreče, ne pa tudi do njenega poteka, ki kot rečeno, ne more biti predvidljiv. Zato okoliščina, da varovalna ograja ni ustrezala niti najnižjim standardom varovanja, na obstoj obtoženčeve kazenske odgovornosti nima nobenega vpliva temveč lahko predstavlja le okoliščino, ki se upošteva pri kazenski sankciji.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 354, 371, 371/1-9, 371/1-11.
lahka telesna poškodba - opredelitev nevarnosti sredstva - prekoračitev obtožbe
V primeru kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ mora biti obtožbeni očitek, da je bila telesna poškodba prizadejana s sredstvom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje tako opredeljen, da je iz opisanih značilnosti sredstva (npr. teža, velikost, oblika) jasno razvidna ta zatrjevana nevarnost sredstva. V izpodbijani sodbi je navedeno le, da naj bi obdolženi S.V. "s palico" udaril V.V. po glavi in desni roki, pri tem pa lastnosti palice niso z ničemer natančneje opredeljene, tako da bi bilo iz njih razvidno, da gre dejansko za nevarno sredstvo. Ni mogoče sicer zaključiti, da je že vsaka palica nevarno sredstvo. Pritrditi pa je tudi pritožniku, ko opozarja, da je po spremembi obtožnega predloga na glavni obravnavi v njem ostal določno konkretiziran le očitek, da je obdolženi S.V. povzročil V.V. raztrganino na desnem komolcu (medtem, ko se desno uho le omenja brez navedbe katere vrste poškodba naj bi bila na njem povzročena). S tem, ko je v izreku prvostopenjske sodbe sodišče dopolnilo opis dejanja z navedbo poškodb tudi na desnem ušesu, ki jih spremenjeni obtožni predlog torej ni več navajal, je bila prekoračena obtožba in s tem storjena kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki 1. odst. 371. člena ZKP.
ZNP člen 22, 22/1, 37, 22, 22/1, 37. ZGD člen 49c, 437, 437/1, 446, 447, 49c, 437, 437/1, 446, 447. ZPP člen 13, 13/1, 13, 13/1.
pravica do informiranosti družbenika - legitimacija družbenika - pravni interes
Pritožnica je svojo uveljavljano pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe C. d.o.o. temeljila na 447. členu ZGD. Vendar ta daje tako pravovarstveno upravičenje le družbenikom družbe, katere poslovne listine z namenom informiranosti družbenik zahteva. Pritožnica s pritožbo ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da ji je članstvo v družbi C. d.o.o. prenehalo z izključitvijo iz družbe na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 255/99 z dne 18.2.2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 975/2002 z dne 21.4.2004. Čim pa je tako, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je njen poslovni delež z izključitvijo prenehal, s tem pa po 1. odstavku 437. člena ZGD tudi vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (torej tudi pravica do informiranosti v smislu 446. in 447. člena ZGD). Pritožnica zato ni upravičena predlagateljica uveljavljanega pravovarstvenega zahtevka.
posebni preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izločitev dokazov - naključno pridobljeni dokazi - kataloško kaznivo dejanje - sodelovanje pri storitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je ukrep odrejen
V obravnavani zadevi gre za tako imenovani primer naključno pridobljenih dokazov, ko se pri izvajanju ukrepa prisluškovanja pridobi dokaz zoper osebo, glede katere ta ukrep ni bil odrejen. Že v sklepu pritožbenega sodišča z dne 10.3.2002 opr. št. Kp, na katerega se pritožnica sklicuje, je bilo pojasnjeno, da je tako pridobljen dokaz dopusten, če se nanaša na takoimenovano kataloško kaznivo dejanje, to je tisto, pri katerem se lahko odredijo prikriti preiskovalni ukrepi. Takšno stališče je zastopano tudi v sodni praksi (povzema jo tudi komentar Zakona o kazenskem postopku mag. Štefana Horvata k čl. 154), ki pa postavlja še nadaljnjo omejitev, da je oseba, zoper katero je bil dokaz naključno pridobljen, sodelovala z osumljencem pri kaznivem dejanju, zaradi katerega je bil odrejen ukrep.
Izvršba na podlagi verodostojne listine je poseben izvršilni postopek, ki upniku (pod določenimi pogoji) olajšuje izterjavo obveznosti. Vendar, če dolžnik sklepu o izvršbi, ki je izdan na podlagi verodostojne listine, obrazloženo ugovarja, izvršilno sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je izvršba dovoljena, razveljavi in odloči, da se bo o zahtevku in stroških odločilo v pravdnem postopku. Če dolžnik torej z ugovorom uspe, se predlog za izdajo sklepa za izvršbo šteje kot tožba in se obravnava v rednem pravdnem postopku, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi pa izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Ko torej dolžnik obrazloženo ugovarja, se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, tj. s presojo utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Da pa bi lahko sodišče o tem presojalo, mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom sodišču najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer dejanski podatki, ki jih vsebuje verodostojna listina, ne predstavljajo njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti. Če tožeča stranka trditvene podlage ne navede, je njena tožba nesklepčna, sodišče pa mora tak tožbeni zahtevek zavrniti.
Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena in pod dodatnim pogojem, da obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja.
osebna služnost - služnost stanovanja - raba - užitek
Iz sodbe jasno izhaja, da toženec v sporni sobi ni nikoli živel. Za rešitev te zadeve je pomembno vprašanje, s katerim se sodba ne ukvarja, ali je bila v konkretnem primeru pravica stanovanja ustanovljena v obliki rabe ali užitka in nanj mora odgovoriti prvostopenjsko sodišče. Če je bila ta služnost ustanovljena v obliki rabe, toženec služnosti ni izvrševal.
rei vindicatio - lastninska pravica na nepremičnini
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da ima stvar v posesti tožena stranka (92. člen Stvarnopravnega zakonika).