ZPP (1977) člen 400, 400/3, 112, 112/4.ZNP člen 34.
revizija - revizija zoper sklep o zavrženju - rok - štetje rokov
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija dovoljena, če je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Z dovoljenostjo revizije v takšnih primerih je zakonodajalec dosledno izpeljal ustavno načelo pravice do pritožbe. V nasprotnem primeru bi se lahko postopek pravnomočno končal že na prvi stopnji.
ZPPSL (1989) člen 112, 112-1, 112-2, 113, 113-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - vrnitev premoženjske koristi v denarju
Poravnava terjatve na način, kakršnega upnik (bodočega) stečajnega dolžnika ni mogel uveljaviti s tožbo, ker za to ni imel pravne podlage, je izterjava terjatve na neobičajen način.
Neobičajen način izterjave ustvarja zakonsko domnevo obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti (uvodni del in 1. točka 113. člen ZPPSL/89).
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju je, da mora nasprotna stranka vrniti v stečajno maso premoženjsko korist v denarju.
Če je tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve z dejanjem, pri katerem se domneva, da je vedela ali bi morala vedeti za neugodno ekonomsko - finančno stanje tožeče stranke, ni dobrovernosti, ki je pogoj za prisojo obresti samo od vložitve zahtevka dalje.
Določba 3. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) je namenjena varovanju zaščitenih kmetij. Prav zaradi namena ohranjanja zaščitenih kmetij ZKZ v 5. odstavku 21. člena tudi določa, da so pravni posli, sklenjeni v nasprotju s 3. odstavkom tega člena, nični.
Če leži parcela v območju, na katerem po prostorskih ureditvenih pogojih do sprejetja zazidalnega načrta ni dovoljena nobena gradnja, je upravni organ pravilno zavrnil zahtevek tožnika za gradnjo stanovanjske hiše.
Med strankama ni sporno, da je prodajna pogodba med njima razdrta. Med učinke razdrte pogodbe pa uvršča zakon tudi pravico stranke, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Uveljavlja torej lahko kondikcijski zahtevek. Ta določba je potemtakem dispozitivne narave, kar pomeni, da se stranki lahko dogovorita tudi o različnih modalitetah vrnitve danega (20. člen ZOR). O odlogu vrnitve oz. plačila sta se stranki torej lahko dogovorili in če je takšen dogovor res obstajal, ga je pri razsoji spora potrebno upoštevati.
ZZ člen 32, 32/3, 36, 36/2, 39.ZSV člen 56, 59, 120. ZUS (1977) člen 30, 30/1-2.
javni socialnovarstveni zavodi - soglasje k razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja
Tožena stranka je izpodbijano soglasje k razrešitvi in imenovanju sprejela na podlagi 32. člena zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91), očitno po določbi 3. odstavka tega člena in 7. člena sklepa o preoblikovanju v javni socialno varstveni zavod. V 3. odstavku navedenega 32. člena zakona o zavodih je določeno, da v primeru, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. V skladu s to določbo ter z 59., 56. in s 120. členom zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92) je v 7. členu navedenega sklepa o preoblikovanju v javni socialno varstveni zavod med drugim določeno, da direktor zavoda organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, imenuje in razrešuje pa ga svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije. V zakonu ni podlage, da bi za razrešitev enega in imenovanje novega v.d. direktorja veljal drugačen postopek.
Izpodbijano soglasje tožene stranke k razrešitvi in imenovanju v.d. direktorja ni samostojen dokončen posamičen akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, temveč je sestavni del akta o razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja, ki ga sprejme svet in je zoper ta akt zagotovljeno tudi sodno varstvo pri pristojnem sodišču za delovne spore (2. odstavek 36. člena in 39. člen zakona o zavodih).
določitev imetnika stanovanjske pravice med razvezanima zakoncema
Pravno odločilno za odločitev po 17. členu ZSR (v zvezi z 8. členom tega zakona) je, kdo od razvezanih zakoncev ima večje stanovanjske potrebe. Trditev, da bi si predlagatelj lahko priskrbel drugo stanovanje, na odločitev ne more vplivati.
Pravice do družbene pomoči otrokom nimajo otroci, ki ne živijo v Sloveniji in katerih starši, ki tudi ne živijo v Sloveniji, prejemajo v Sloveniji pokojnino (55. člen zakona o družbenem varstvu otrok).
Če lokacijsko dovoljenje ne vsebuje pogojev, pod katerimi se investitorju dovoljuje poseg v prostor, ni mogoča presoja skladnosti lokacijskega dovoljenja z lokacijsko dokumentacijo.
Če med upravnim sporom po 26. členu ZUS zaradi molka prvostopnega in drugostopnega organa prvostopni organ izda odločbo, pa tožnik, pozvan po 32. členu tega zakona izjavi, da s to odločbo ni zadovoljen, zoper njo pa se ni pritožil, sodišče tožbi na podlagi 5. odstavka 42. člena ZUS ugodi in naloži toženi stranki, da odloči o tožnikovi pritožbi. Pri tem mora upoštevati nov prvostopni upravni akt, čeprav se tožnik zoper njega ni posebej pritožil. Če tožena stranka ugotovi, da je pritožba pomanjkljiva ali nepopolna, mora ravnati v skladu s prvim in drugim odstavkom 68. člena ZUP.
Nezakonita je lokacijska odločba, ki v svojem izreku ne vsebuje pogojev, ki jih je treba izpolniti pri nameravani gradnji. Le sklicevanje na pogoje, ki so navedeni v lokacijski dokumentaciji, ne zadošča.
Ker je podana skladnost predvidene gradnje kot spremljajoče dejavnosti na območju individualne stanovanjske gradnje (dvorane za rekreacijo z igranjem squasha - skvoša) z določbami občinskega PUP-a, je sodišče zavrnilo tožbo sosedov zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba zoper prvostopno lokacijsko dovoljenje o dopustnosti te gradnje.
Tožnik je vložil revizijo po 73. členu ZDSS, zato bi glede na določbo tretjega odstavka tega člena moral navesti revizijske razloge in jih tudi utemeljiti. Ker tega ni storil, ni mogoče upoštevati revizijski ugovor, da hujše posledice niso bile ugotovljene.
Nastala premoženjska škoda je po določbah pravilnika element storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zato gre za materialno-pravno vprašanje, ki ga revizijsko sodišče presoja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek - invalidnost
Status invalida se za uveljavljanje pravice iz prvega odstavka 36. d člena ZDR dokazuje z ustrezno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
V organizaciji se lahko opravi nadomestna vročitev odločbe o delavčevi pravici ali obveznosti tako, da se nabije na oglasno desko le tedaj, če je kljub poizvedovanju ostal delavčev naslov neznan.
vročanje pisanj - način vročanja - pravočasnost pritožbe
Če je na vročilnici o vročitvi prvostopne sodbe napisan datum prejema, ki pade na nedeljo, je treba ugotoviti, ali je vročitev res bila opravljena v nedeljo. Šele, če se ugotovi, da je vročitev bila zakonito opravljena v nedeljo, se rok za vložitev pritožbe računa od naslednjega dne.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 12, 12/5, 13, 13/4.ZR člen 50.
davek od prometa proizvodov cigaret - davčna oprostitev
Proizvajalec - prodajalec cigaret sme popust pri ceni proizvoda, ki ga da kupcu v obliki rabata, odšteti od davčne osnove prometnega davka, če so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 12. člena ZZUDPPS.
več pravd med istimi osebami - razdružitev pravd - dovoljenost revizije zoper sklep - povzročitev škode - vzročna zveza
Pravilna je presoja pritožbenega sodišča, da samo dejstvo izstopa potnika na nedovoljenem mestu še ne zadošča za zaključek, da obstoji vzročna zveza med tem dejstvom in škodo, ki jo utrpi potnik v kasnejšem teku dogodkov. To velja zlasti v primerih kot je obravnavani, ko do nastanka škode sploh ni prišlo takoj ob izstopu in na mestu izstopa, potnik, ki se je po izstopu iz avtobusa odločil za prečkanje vozišča, ki je sicer namenjeno le za promet motornih vozil, pa je odrasla, normalne presoje pretečih nevarnosti sposobna oseba. Za obstoj vzročne zveze med izstopom iz avtobusa in nastankom škode morajo v takih primerih obstajati še druge okoliščine, ki pa v obravnavani pravdni zadevi sploh niso bile zatrjevane.
Sklep o ločenem obravnavanju enega od tožbenih zahtevkov, ki so bili uveljavljeni proti več toženim strankam z isto tožbo, je sklep procesnega vodstva po 3. odstavku 313. člena ZPP. Sklepi procesnega vodstva pa niso sklepi, s katerimi se postopek konča. Zoper takšen sklep zato revizija ni dovoljena (400. člen ZPP).