Sama lokacijska dokumentacija, ki vsebuje vse elemente iz 55. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je lahko podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Lokacijsko dovoljenje v obravnavani zadevi se nanaša na rekonstrukcijo obstoječega skladišča naftnih derivatov, ki pojmovno obsega kompleks obstoječih stavb in naprav na funkcionalno zaokroženih zemljiščih, ki se bodo v okviru rekonstrukcije posodobile, nadomestile ali dogradile, kolikor merijo tožbene pripombe na nadaljnji obstoj sedanjega skladišča, potem se te pripombe nanašajo v bistvu na družbeni plan mesta in na prostorski izvedbeni načrt, za katerih presojo ustavnosti je pristojno Ustavno sodišče RS. Ugovori, ki se nanašajo na požarno ali siceršnjo varnost pred emisijami iz investicijskega objekta, so že v splošnem interesu dolžni varovati pristojni inšpekcijski organi. Ob pozitivnih soglasjih pristojnih inšpekcij in pridobljenih strokovnih mnenjih priznanih ustanov v študijah sodišča glede pravilnosti lokacijskega dovoljenja nima vsebinskih pomislekov.
Ne gre za predhodno vprašanje v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja (tožba sosede pred sodiščem splošne pristojnosti zoper investitorja, da je kršil dogovor med njima, da ne bo nadzidal garaže), če je investitor izkazal razpolagalno pravico na zemljišču, kjer je predvidena nadzidava; in če sta upravna organa (prvostopni organ in tožena stranka) presodila skladnost predvidene gradnje s pogoji po urbanističnem aktu (občinskem odloku o PUP-jih).
vrnitev premoženja v naravi - namen denacionalizacije dolžnost vrnitve - odškodnina - zavezanci - obveznice - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Namen denacionalizacije je predvsem poprava krivic iz povojnega obdobja (1. odst. 1. čl. v zvezi s 3., 4. in 5. čl. ZDen) in sicer v prvi vrsti z vrnitvijo podržavljenega premoženja v naravi (1. odst. 2. čl., 16. in 42. čl. ter 43. čl. ZDen). Zato v postopku po ZDen ne more biti odločilno, kako je zavezanec, ki je družbeno pravna oseba, nepremičnino dobil med svoja sredstva (prim. 1. in 2. odst. 51. in 73. čl. ZDen). Pomemben je položaj osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. čl. ZDen.
Prehod podržavljene nepremičnine v zasebno lastnino v obdobju od podržavljenja do uveljavitve ZDen bi bil za pravico do vrnitve nepremičnine odločilen le, če bi lastninsko pravico na njej v tem obdobju ponovno pridobil upravičenec do denacionalizacije oz. vsi njegovi pravni nasledniki, podlaga za ponoven prehod le-te v družbeno lastnino pa ne bi bila pravni naslov za denacionalizacijo.
Izdajo osebnega delovnega dovoljenja, ki ga zahteva tujec, zakon o zaposlovanju tujcev veže na pogoj, določen v 2. odstavku 5. člena, ki določa, da tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje pod pogojem, da v evidenci Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja in je pripravljen sprejeti zaposlitev. Če ta pogoj ni izpolnjen, osebnega delovnega dovoljenja tujcu ni mogoče izdati.
Zatrjevane težke okoliščine in tožnikovo skupno bivanje s člani družine, ki so v Republiki Sloveniji kot begunci, niso drug upravičen razlog za tožnikovo daljše prebivanje v državi po zakonu o tujcih. Tožnik je imel status begunca in je kot tak imel začasno bivališče skupaj s člani svoje družine, vendar je ta položaj izgubil iz razlogov na njegovi strani.
Storilec, ki sklepa pogodbo z lažnimi navedbami o roku izpolnitve obveznosti, ne stori kaznivega dejanja goljufije, saj ni izkazan njegov namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lahko pa stori kaznivo dejanje preslepitve kupcev po 2. odstavku 237. člena KZ.
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - najemna pogodba za določen čas - najemna pogodba za nedoločen čas
Pri presoji je potrebno izhajati iz dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. Iz dejanskih ugotovitev sledi, da je sporna hiša "v izgradnji in še lep čas ne bo sposobna za bivanje".
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa še ni mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka, kot sta to zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje. Takšne dejanske ugotovitve dajejo le oporo za presojo, da ni utemeljena odklonitev sklenitve zahtevane najemne pogodbe po 1. odst. 148. čl. Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), medtem ko ni mogoče presoditi, ali gre v konkretnem primeru za situacijo, ki jo ureja 2. odst. 148. čl. SZ. Morebitna dolžnost tožene stranke, da s tožečo sklene le najemno pogodbo za določen čas namreč tudi izključuje njeno dolžnost, da sklene najemno pogodbo za nedoločen čas po 2. odst. 147. čl. SZ. Za presojo po 2. odst. 148. čl. SZ pa manjkajo konkretne ugotovitve o dokončanosti sporne hiše in o tožničini zmožnosti za izvedbo del, ki so še neobhodno potrebna za usposobitev sporne hiše za preselitev, ter s tem povezanega vprašanja o možnosti opredelitve časa, ki ga tožnica za ta dela potrebuje.
Za osebe, ki na podlagi 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ niso bile vpisane v evidenco državljanov in za katere upravni organ v postopku dokaže, da so bile člani Kulturbunda oz. popolni člani Koroške ljudske zveze (rdeča izkaznica) se šteje, da so bile nemške narodnosti.
V postopku ugotavljanja državljanstva po 2. odstavku 9. člena ZDen je upravni organ kršil pravila postopka, če v postopku prizadetim osebam ni predočil dokazov, na katere opira svojo odločitev, da bi se stranke o njih lahko izjasnile.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Sodišči prve in druge stopnje sta svojo ugotovitev o zastaranju tožnikove terjatve oprli na objektivni rok petih let, ki je do vložitve tožbe že potekel. Pri tem sta šteli, da je tožniku nastala škoda ob škodnem dogodku in da mu je začel naslednji dan po škodnem dogodku teči objektivni zastaralni rok. Čeprav nastanek škode ni vedno sočasen s škodnim dogodkom, ampak lahko škoda, povzročena z določenim škodnim ravnanjem, nastane tudi kasneje, v konkretnem primeru tožnikovo trditveno gradivo ni nudilo podlage za sklepanje, da se je pozneje pojavila kakšna nova posledica poškodbe, od katere bi lahko začel teči nov zastaralni rok.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - druga odškodninska razmerja - odškodnine, ki so presegle 30 odstotkov podržavljenega premoženja - neodplačno podržavljeno premoženje
Nobene pravne podlage ni, da bi lahko tisti, ki mu je v primeru iz 5.čl. ZDen vrnjeno premoženje v naravi, obdržal tudi prejeto kupnino v višini 30 % vrednosti podržavljenega premoženja, če je prejel višjo odškodnino.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen na zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - akt o podržavljenju - državni organi - podržavljeno premoženje
Pogoj za uporabo 5. člena ZDen po eni strani ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, marveč je že dovolj, da gre za grožnjo, silo ali zvijačo omenjenih oseb, dasiravno nista pogodbenika.
Povezava med določbami 5. in 8. člena ZDen omogoča sklepanje, da gre uporabiti 5. člen ZDen tudi v primerih, ki je bila pogodbena stranka zadruga in je šlo za grožnjo, silo ali zvijačo njenega predstavnika, ki je tako s tega vidika pravno gledano izenačen s predstavnikom oblasti.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pooblaščenci - odsotnost z naroka - preložitev naroka - vročanje pisanj pooblaščencu - navajanje dejstev in dokazov - dokazni predlogi
Zakon o pravdnem postopku določa, da, kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 138. člena). Tako bi bilo v tem primeru dovolj, da bi sodišče vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo le toženčevega pooblaščenca. Sodišče namreč ni zahtevalo, naj se stranka sama izjavi o dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti, in dokaza z zaslišanjem strank ni predlagala nobena izmed njiju, na naroku za obravnavanje predloga pa se razpravlja le v mejah razlogov, ki so navedeni v predlogu. Tako ni bilo razlogov za osebno vabljenje toženca (drugi odstavek 89. člena in prvi odstavek 268. člena ZPP). Če je navzlic temu vabilo toženca, pa se ta iz kakršnegakoli razloga, tudi tistega, ki ga navaja tožena stranka, naroka ni udeležil, ni bilo zakonitega razloga za njegovo preložitev. Kar zadeva pooblaščenčevo odsotnost, pa velja opozoriti na določbo prvega odstavka 116. člena in 294. člena ZPP, po katerih se narok preloži, če so za to opravičeni razlogi oz. če povabljeni opraviči svoj izostanek. Pogoja sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek. Toženčev pooblaščenec se je sicer opravičil, ni pa navedel opravičljivega razloga. Dejstvo, da je imel za isti dan, kot je bil obravnavani narok, razpisan narok pri drugem sodišču, za to dejstvo pa je vedel 13 dni poprej, in dejstvo, da ima na sedežu sodišča svoje pisarne veliko odvetnikov, kažeta, da je bila pravilna presoja predsednice senata, ki zatrjevanega razloga ni štela kot opravičljivega.
objava popravka - pravočasnost tožbe za objavo popravka
Glede na tožbeni zahtevek, ki vsebuje popravek z dne 27.3.1995, sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno ocenjevali pravočasnost tožbe v zvezi s tožnikovo prvo zahtevo za popravek z dne 10.2.1995, ki jo je tožena stranka zavrnila z dopisom z dne 14.2.1995. Če bi tožnik s tožbo z dne 3.5.1995 zahteval objavo popravka z dne 10.2.1995, ki bi moral biti objavljen najkasneje 17.2.1995, bi bila tožba nedvomno prepozna. Zavrnitev zahteve za objavo drugega popravka oziroma neobjava tega popravka pa sta lahko podlaga za tožbo, glede katere je treba samostojno presoditi njeno pravočasnost.
prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja - prenehanje pravic podstanovalca - oddaja stanovanja v najem - pravice in obveznosti najemnika in lastnika po prenehanju najemnega razmerja
Ob nespornem dejstvu, da je imetnik stanovanjske pravice prenehal uporabljati stanovanje, oddal pa ga je v podnajem tožencema, se pokaže, da ga ta uporabljata brez pravnega naslova tako v primeru, da bi bilo potrebno uporabiti določbe ZSR, kakor tudi v primeru uporabe SZ. Tako ni potrebno posebej ugotavljati, ali je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko oziroma najemno razmerje.
Za presojo statusa upravičenca do vrnitve zadružnega premoženja je pomembna edinole sedanja oblika organiziranosti zadružništva. Zato je Zadružno zvezo Slovenije po določbi 2. odstavka 66. člena zakona o zadrugah šteti za upravičeno vlagateljico.
Določba 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) v zvezi z določbo 2. odstavka 9. člena ZDen pomeni, da mora upravni organ pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva upoštevati retroaktivni učinek 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, pri tem pa je dolžan ugotavljati le, ali gre za osebo nemške narodnosti in ali je oseba ob uveljavitvi te določbe, to je 4.12.1948, živela v tujini.
UZITUL člen 1, 9, 9/3. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti člen 1, 1/3. ZSFJLA. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA. ZTLR člen 3, 3/1, 70, 70/1, 70/2, 75.
vojaška stanovanja - posest - pravica razpolaganja
Tudi če so imeli JLA in njeni organi po osamosvojitvi naše republike (ne)posredno posest nad kakšnim stanovanjem iz svojega sklada, jim to dejstvo ni dajalo pravice razpolagati z njim, ker jim je bila odvzeta z osamosvojitvenimi akti.
Trditveno breme je na strankah (2.odst.7.čl. ZPP). Sodišče ne raziskuje dejstev, ki jih stranke niso navedle, razen če ugotovi, da želijo stranke razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (4.odst.7.čl. in 3. odst.3.čl. ZPP). Zato ni mogoče šteti kot napako v postopku dejstva, da ni bil zaslišan zapisovalec oporoke. Tožeča stranka namreč ni navedla, kdo naj bi to bil. Po uradni dolžnosti se sodišču s tem vprašanjem nikakor ni bilo treba ukvarjati.