Da je zadoščeno določbi 12. člena ZZZDR (izvenzakonska skupnost), ni nujno potrebno, da morata ženska in moški nepretrgoma živeti skupaj, če so izpolnjeni ostali pogoji (ekonomska soodvisnost, značilno čustveno in intimno razmerje).
ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Pri ugotavljanju državljanstva kot aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije mora upravni organ ugotoviti, za osebe, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (9. člen ZDen), ali so bile te nemške narodnosti in ali so se 4.12.1948 nahajale v tujini. Za osebe nemške narodnosti se štejejo osebe, za katere je dokazano, da so bile člani nemške politične organizacije Kulturbund.
denacionalizacija stavbnih in kmetijskih zemljišč - izbris hipotekarnega bremena
Izrek denacionalizacijske odločbe, s katerim se hipotekarnemu upniku nalaga izbris zastavne pravice, ni dopusten. Hipotekarni upnik lahko svojo terjatev uveljavlja na podlagi predpisov o upniško-dolžniških razmerjih, vendar izven denacionalizacijskega postopka po ZDen.
Ker je konkretno lokacijsko dovoljenje skladno z določbami občinskega urbanističnega akta (urbanističnega reda), glede odmikov objekta v zvezi s sanitarnimi, higienskimi, zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji in ker so tožbene navedbe tožeče stranke le pavšalne in ne konkretne, je sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo drugostopnega organa, ki je zavrnil pritožbo soseda (tožeče stranke) proti prvostopnemu lokacijskemu dovoljenju.
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da sta od predlagateljeve nezakonite vselitve minili več kot dve leti, zato tožba po 50. členu zakona o stanovanjskih razmerjih ni več mogoča. V takem primeru pridobi nezakonito vseljeni stanovanjsko zaščito. Ker ni mogoče doseči njegove izselitve, se njegov pravni položaj izenači z imetnikom stanovanjske pravice.
Če nepremičnine, ki je med sredstvi zavezanec - podjetja z družbenim kapitalom, ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninskega deleža, gre upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavarovanje zahtevka se glasi na način, ki ustreza zahtevani obliki denacionalizacije.
ZUKZ člen 81, 46, 50, 51, 52, 53. ZPP (1977) člen 16, 16/3.
pristojnost sodišča - pristojnost domačega sodišča - spor z mednarodnim elementom
Kolizijska pravila mednarodnega zasebnega prava ob pogoju obstoja okoliščin iz 81. člena ZMZP veljajo v enakem obsegu tudi za odnose med državami nekdanje SFRJ.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - enotna nepremoženjska škoda - tetraplegik
Oškodovanka je zaradi preloma vratne hrbtenice in visoke poškodbe hrbtenjače tetrapleginja, hroma od vratu navzdol, z zgolj delno ohranitvijo funkcije desne roke in ne more hoditi, pa tudi ne kontrolirati odvajanja vode in blata. Ni sposobna opravljati niti najosnovnejših življenjskih funkcij (torej se hraniti sama), prizadeta je že dihalna muskulatura ter funkcija govora in požiranja. Čeprav je stara šele 33 let po taki poškodbi le vegetira, se zaveda svojega stanja, vendar fizična slabost povzroča tudi že mentalno prizadetost. Tako stanje, ki ni sporno v nobeni razsežnosti in ki je lahko po pojavnosti in glede posledic dovolj nazorno tudi laiku, dopušča tudi po presoji revizijskega sodišča zaključek, da je utemeljeno priznana enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode, od katerih dominira odškodnina zaradi škode iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je praktično zgubljena. Vse možne oblike nepremoženjske škode so medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev in časovno neomejene - trajne. Škoda je tudi doživljenjska in lahko dojemljiva ob negativni prognozi za vnaprej. Za škodo take oblike, ki je tudi izjemno huda, pa je utemeljena le enotna odškodnina.
odgovornost za napake - posebne pravice imetnika stanovanjske pravice
Nakup stanovanja po določbah SZ (privatizacija) z neuveljavljanjem očitne napake onemogoča utemeljenost kasnejše tožbe na odpravo napake, čeprav je ta obstojala še v času razmerja med strankama po ZSR.
Če tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa pooblastil inšpektorja ni mogel več imeti zaradi poteka časa, za katerega je bil imenovan, ga tudi ni bilo več možno razrešiti delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom.
splošni učinki pogodbe - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - zavezanci za vrnitev stvari
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med pogodbeniki, kot to določa 148. člen zakona o obligacijskih razmerjih in ker tožnik ni eden od pogodbenikov, ni aktivno legitimiran k tožbi. V danem primeru, ko temelji tožnikov tožbeni zahtevek na obveznostnopravni pogodbi tretjih, nima sam zahtevka iz pogodbe zoper toženko in zato njegov tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Zgolj v tožbi zatrjevan pravni interes, ki ga povezuje s problematiko tekočega denacionalizacijskega postopka, ni dovolj, ker nima pravno zavarovanega interesa.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti - obseg odločanja
Po določilu I. odstavka 424. člena ZKP se vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v zahtevi. Zagovornik v zahtevi sicer uveljavlja kršitev kazenskega zakona, vendar pa ne pove, katera kršitev kazenskega zakona, določena v 365. členu ZKP/1976, naj bi bila v obravnavanem primeru podana. Tudi iz vsebine (obrazložitve) zahteve ne izhaja, da bi zagovornica uveljavljala katero izmed kršitev kazenskega zakona, določeno v 365. členu ZKP/1976. V uvodu zahteve je sicer navedla, da gre za kršitev 2. točke 365. člena ZKP/1976, vendar pa v razlogih zahteve ni obrazložila, katere naj bi bile tiste okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obsojenca.
ZJG člen 13, 14, 23, 9, 10. ZPP (1977) člen 2, 2/1.ZOR člen 199.
objava sodbe ali popravka - objava odgovora - vsebina odgovora - pravna narava dolžnosti odgovornega urednika, da odgovor objavi - formalni pogoji za objavo odgovora - odločanje o mejah zahtevka
Objavljena informacija posredno opredeljuje oz. omejuje tudi vsebino odgovora v dveh pogledih. Prvič, odgovor se mora nanašati na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora. Zato odgovornemu uredniku odgovora ni potrebno objaviti, če se ne nanaša na objavljeno informacijo (1. alinea 13. čl. ZJG). In drugih, tako kot informacija mora biti tudi odgovor nanjo zgolj informativen. Odgovor na informacijo ne sme izražati mnenja prizadetega (t.j. prikaza nekega stanja glede na avtorjevo lastno vedenje oz. razumevanje).
Za pravico do objave odgovora je nadalje značilno, da se mora odgovor objaviti brez sprememb ali popravkov (2. odst. 10. čl. ZJG). To mora veljati tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku po 14. čl. in nasl. ZJG (prim. 23. čl. ZJG). Zato sodišče ne more posegati v vsebino odgovora z le delno ugoditvijo tožbenemu zahtevku.
V postopku o ZJG se odloča o dolžnosti odgovornega urednika glede objave odgovora na informacijo, ki mu jo nalaga 9. čl. in nasl. ZJG tudi v javnem interesu zaradi zagotovitve točnosti objavljenih informacij.
Zahtevku za odmero in izplačilo nagrade in posebnih izdatkov zagovornika sodišče s posebnim sklepom ugodi le, če je s sodbo ali sklepom odločeno, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika obremenjujejo proračun. Tako bo sodišče odločilo, če bo izdalo sodbo, s katero se obtoženec oprosti obtožbe ali z njo obtožba zavrne, ali če bo izdalo sklep, s katerim se obtožnica zavrže (1. odstavek 96. člena ZKP). Če pa bo izreklo sodbo, s katero bo obdolženca spoznalo za krivega, bo tako odločilo le, če je bil obdolžencu zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa bi bilo ogroženo obdolženčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za ugotovitev aktivne legitimacije denacionalizacijskega upravičenca po 3. odstavku 63. člena ZDen, upravni organ ugotavlja le, ali sta v skladu z 2. odstavkom 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ izpolnjena pogoja, da je oseba nemške narodnosti in da je 4.12.1948 (ob uveljavitvi novele k navedenemu zakonu) prebivala v tujini. Tretjega pogoja - nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države - pa organ ni dolžan ugotavljati (3. odstavek 63. člena ZDen).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker gre v obravnavanem primeru za razrešitev stanovanjskega spora na podlagi 155. člena stanovanjskega zakona (naprej: SZ), gre za premoženjsko pravni spor. Glede na tako naravo spora in ker njegova vrednost ne presega 80.000 SIT, revizija prve tožene stranke ni dovoljena.
Okoliščina, da toženka dela kot sodnica pri sodišču, ki je krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi, pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (68. čl. zakona o pravdnem postopku).
Ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pritožbi in so bile s tem prizadete njegove pravice, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi določbe petega odstavka 42. člena ZUS toženi stranki naložilo, da izda odločbo, s katero bo odločila o tožnikovi pritožbi.