ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - obrazloženost ugovora - presoja dokazov
Zanikanje vtoževane terjatve v izterjevanem znesku pomeni zanikanje dolga in s tem zadostno obrazloženost ugovora. Presoja ponujenih dokazov ni stvar presoje obrazloženosti ugovora, temveč je stvar pravdnega postopka, saj postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine nima instrumentarija presojati dokaze.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za obrazloženo vlogo, saj je tožnica navedeno vlogo vložila potem, ko je prejela odgovor tožene stranke na tožbo. Pojasnila je, zakaj vztraja pri tožbi in zakaj se ne strinja z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo. V tem primeru vloga vsebuje pravne in dejanske trditve. Upoštevaje navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da gre zgolj za enostavno pisanje sodišču oziroma za krajši dopis.
rok za ugovor - rok za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
V izvršilnem postopku je na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZIZ treba vložiti pritožbo in ugovor v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Za ugovor zoper sklep o izvršbi v zakonu ni določeno drugače, zato je rok 8 dni. Tudi sodna taksa za ugovor mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse, kar določa drugi odstavek 29.b člena ZIZ.
ZD člen 28, 28/5, 30, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 181, 181/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica - darilna pogodba - darilo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - ugotovitvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka
Obseg darila in njegova vrednost sta dejstvi, ki sta sporni in od katerih je odvisna velikost (oziroma vrednost) zakonitega in s tem tudi nujnega deleža obeh dedinj, pa tudi pravica zahtevati dopolnitev morebiti prikrajšanega nujnega deleža.
Iz določbe prvega odstavka 213. člena ZD ne izhaja, da je treba v primerih, ko dedič uveljavlja nujni delež, na pravdo praviloma napotiti tega dediča. Taka napotitev sicer ni izključena, a je odvisna od vrste spora, predvsem pa od presoje, pravica katerega od dedičev je bolj ali manj verjetna.
Ne glede na to, da ZD napotuje na pot pravde, ko so sporna tudi druga dejstva (tak je tudi konkreten primer), bo morala napotena dedinja tožbo formulirati tako, da bo zahtevala ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem spornem dejstvu, ki je bilo v zapuščinskem postopku sporno.
ZZVZZ člen 78a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
odškodninska odgovornost bolnice - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - očitek opustitvenega ravnanja - nujno zdravljenje - parkinsonova bolezen - obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - neizpolnitev obveznosti - neporavnane obveznosti - pravica do zdravstvenega varstva - hospitalizacija - potrebno zdravljenje - nujnost postopka - presoja vseh okoliščin - izpolnitev pogoja - samoplačniška storitev - opcija - podjemna pogodba - plačilo storitev - zakonodajna protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - postavitev izvedenca medicinske stroke - izločitev izvedenca - kršitev pravice do izjave
ZZVZZ določa, da se zavarovancem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačila prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in da lahko v tem času (dokler prispevki niso plačani) na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje (78.a člen ZZVZZ). Kriterije nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot nujno zdravljenje šteje (poleg nekaterih poškodb, zastrupitev, nalezljivih bolezni itd., kar ne pride v poštev za ta primer) tisto zdravljenje, ki je potrebno za »preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij.« Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da za dne 8. 8. 2014 predvidena tožnikova hospitalizacija ni ustrezala kriterijem nujnega zdravljenja v smislu citiranega predpisa. Zato je zaključilo, da je prva toženka tožnika, ki v tistem času nesporno ni imel plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeno odklonila in s tem torej ni ravnala protipravno.
Predmet te pravde ni ugotavljanje tožnikovega zdravstvenega stanja, klinično ovrednotenje celotnega poteka zdravljenja in prognoze tožnikove bolezni, temveč le vprašanje, ali je bila hospitalizacija 8. 8. 2014 nujna v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev (že iz obveznega zavarovanja, še toliko pa bolj to velja za samoplačniške storitve) se po večinski sodni praksi obravnavajo kot podjemna pogodba. Pogodba o delu pa je odplačna pogodba in tudi iz samega imena samoplačniškega zdravljenja izhaja, da mora za takšno zdravljenje pacient sam plačati. Tožnik v svojem razpravljanju o možnosti samoplačniškega zdravljenja ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, da bi bil pripravljen in zmožen samoplačniško hospitalizacijo plačati; take navedbe pa bi bile tudi v očitnem nasprotju z njegovimi poprejšnjimi navedbami (primerjaj I. točko tožbe) in izpovedbo, da je bil v finančnih težavah, da je moral zato uporabljati storitve pro bono zdravstvenih ambulant in da se je preživljal s pomočjo očetove pokojnine.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 22, 31, 54.. OZ člen 672, 672/1, 677, 677/1, 679, 680, 680/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - prevozna pogodba - pogodba o prevozu stvari
Po drugem odstavku 13. člena ZDR-1 se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom, v povezavi z 22. oziroma 54. členom tega zakona. Po prvem odstavku 4. člena ZDR-1 gre za delovno razmerje, kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Upoštevanje navodil pošiljatelja je tipično za prevozno pogodbo, pri čemer pa pomen pojma upoštevanja navodil v smislu prevozne pogodbe vsebinsko ni enak pojmu delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Navodila pošiljatelja oziroma naročnika prevozniku so okvirne narave in ne posegajo v samostojnost prevoznika pri organiziranju njegove dejavnosti.
Razmerje med tožnikom in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, ampak pogodba o prevozu blaga.
SPZ člen 153, 153/1. ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1, 318/1-1.
hipotekarna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - opustitev odgovora na tožbo - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - oseba, pooblaščena za sprejem - delavec
Pravna oseba je dolžna poskrbeti, da ima na sedežu družbe vedno koga, ki dviguje poštne pošiljke in za samo pravilno vročitev tožbe ni relevantno dejstvo, ali je imela tožena stranka osebo pooblaščeno za zastopanje ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038774
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 354, 354/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - oprostitev obtožbe - zavrnitev obtožbe - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - direktni naklep
Da je bila kot storilka kaznivega dejanja po obtožbi obravnavana le obdolžena A.V. in ne njen oče H.Š. Res je sicer, da so bila tudi zoper slednjega predlagana posamezna preiskovalna dejanja, da je bil tedaj zaslišan kot osumljenec, vendar ga po zaslišanju okrožna državna tožilka ni ničesar obtožila. Smiselno predlagana sprememba v tej smeri je izključena, kajti po prvem odstavku 354. člena ZKP se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obdolžena in samo na dejanje, ki je predmet vložene, spremenjene ali razširjenje obtožbe.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - nastanek zavarovalnega primera - izliv vode - ocena stroškov - izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dokazne ocene - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka odločitev o višini izpodbija le z navedbami, da je tožeča stranka predložila predračun, zaradi česar ni upravičena do povračila stroška DDV, saj bi morala izkazati, da je bil DDV res plačan. Pritožbeno ni izpodbijano, da zavarovalno kritje obsega stroške za odpravo škode. Ker tožeča stranka v relevantnem času škode še ni odpravila, znaša torej zavarovalnina ocenjeni znesek teh stroškov. Zato ni utemeljen pritožbeni razlog, da sodišče prve stopnje pri določanju višine ne bi smelo upoštevati DDV, ker tega tožeča stranka še ni plačala. Tožeča stranka tudi stroškov za odpravo škode še ni plačala. Ravno zato je bil v konkretnem primeru potreben dokaz z izvedencem, ki naj bi ugotovil oz. (vnaprej) ocenil, koliko bodo ti stroški znašali, takrat ko bodo nastali. Tožeča stranka pa bo takrat, ko bo škodo dejansko odpravila, morala plačati tudi DDV, saj trditev, iz katerih bi izhajalo nasprotno, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala.
delna sodba - povečanje zapustnikovega premoženja - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vlaganje v nepremičnino zapustnika - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - skupno pridobivanje - skupno delovanje več oseb - dokazno breme - pomoč zapustniku - dedna odpravljenost - dedni dogovor - posebno premoženje - darilna pogodba - nujni delež - izplačilo nujnega deleža
Bistveno za dejanski stan iz 32. člena ZD je, da gre za skupno delovanje oziroma pridobivanje (prednika in potomca), ki rezultira v povečanju oziroma ohranitvi zapustnikovega premoženja, oziroma da gredo vlaganja (tudi) v korist zapustnika, ne pa da večji del vlaganj koristi potomcu, pri čemer situacija, kot je konkretna, da naj bi tožnica na prej omenjeni (zapustničini) parceli zase in svojo družino zgradila novo hišo (v soglasju/dovoljenjem zapustnice, s katero je bila glede nepremičnine (parcele) sklenjena darilna pogodba), v ta (pravni) okvir ne sodi.
Obveznost plačila domske oskrbe ni predstavljala tožničine obveznosti. Zato toženka na podlagi 191. člena ZZZDR začasni skrbnici zaradi poravnave te obveznosti ne bi smela odobriti dviga sredstev iz tožničinega transakcijskega računa, saj toženka za to obveznost ni odgovarjala.
sodni register - vpis spremembe družbenika - prenos poslovnega deleža - univerzalno pravno nasledstvo - samostojni sodniški pomočnik - odločitev o pritožbi - pravni interes za pritožbo
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče pritožbi zoper vpis novega družbenika P. d. o. o. ugodilo. Tak izrek je nejasen in pomanjkljiv, saj o predlogu subjekta vpisa kot predlagatelja vpisa spremembe družbenika P. d. o. o., registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo, na kar sta pravilno opozorila pritožnika A. Z. in J. Z., zato jima ni mogoče odreči pravnega interesa za izdajo odločitve, ki ne bo obremenjena z nejasnostjo in pomanjkljivostjo glede odločitve o predlogu za vpis. Sodnik registrskega sodišča je z izpodbijanim sklepom odločil o pritožbah zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu spremembe družbenikov na podlagi drugega odstavka 11. člena ZSReg. Ker ZSReg nima določil o možnih odločitvah registrskega sodnika, je treba smiselno uporabiti določila 39. in 40. člena ZSReg o možnih rešitvah pritožb sodišča druge stopnje zoper sklepe registrskega sodišča.
V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038002
ZICPES člen 76, 76/1, 76/2, 76/2-3. OZ člen 131, 197. ZPP člen 7, 212. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/1. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 29.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - predpostavke odgovornosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - razmerje med pravdnima strankama - adekvatna vzročnost - verzijski zahtevek - kršitev pravic intelektualne lastnine - imetnik znamke - kršitelj - stroški skladiščenja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja morajo biti skladno z določili OZ in ZVPSBNO podane vse zakonsko predvidene predpostavke odškodninske odgovornosti kumulativno. Te so: nastala škoda, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in vzročna zveza med škodo in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Odgovornost države je, kot že pojasnjeno, ob izpolnjeni predpostavki kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja objektivna. Skladno z določilom 131. člena OZ je trditveno in dokazno breme glede nastanka in višine škode, kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter vzročne zveze med nastankom škode in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na tožeči stranki (oškodovancu).
Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Iz pojasnjenega izhaja, da lahko povrnitev škode zahteva le oseba, ki ji je škoda nastala in še to le v primeru, da so v konkretnem primeru v razmerju med odgovorno osebo (toženo stranko) in oškodovancem (tožečo stranko) izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Glede na navedeno je treba obstoj vzročne zveze med škodo in očitano kršitvijo presojati le v okviru razmerja med pravdnima strankama. Zato tožeča stranka z obširnimi pritožbenimi navedbami o obstoju zatrjevane vzročne zveze med očitano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in stroški skladiščenja, ki bi, če ne bi nastali njej ampak kršiteljema, ne more uspeti.
Stroški skladiščenja blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine skladno z določilom prvega odstavka 76. člena ZICPES primarno bremenijo kršitelje teh pravic. Šele, če jih ti po pozivu carinskega organa ne poravnajo, lahko njihovo plačilo carinski urad zahteva od imetnika pravic. Če imetnik pravic plača te stroške carinskemu organu ima nasproti kršitelja pravic zahtevek na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka bi tako morala povračilo plačanih stroškov skladiščenja najprej terjati od kršiteljev.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve o vtoževani pravici do izredne denarne socialne pomoči je podana v 33. členu ZSVarPre, ki opredeljuje namen in določa pogoje za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Po navedeni določbi ZSVarPre se lahko samski osebi, kot posebna oblika denarne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040613
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče je pravilno upoštevalo, da opravila, ki jih je navajal tožnik (nošenje uniforme, udeležba na jutranjih postrojih, da je bil omejen v gibanju znotraj pavze in nenehno dosegljiv, da se je moral organizirano udeleževati obrokov), ne spadajo med zadolžitve in obveznosti, zaradi katerih tožniku počitek ni bil zagotovljen. Pravilno je presojalo, ali je tožena stranka kršila tožnikovo pravico do tedenskega počitka s sestanki in obveznimi pripravami na naloge, ki so sledile prostemu dnevu.
Tudi narava in namen pravice do 96-urne odsotnosti med opravljanjem vojaške službe v tujini je drugačna od narave in namena pravice do tedenskega počitka, zato niti ta pravica niti pravica do posebnega dopusta ne predstavljata kompenzacije, za kar se zavzema tožena stranka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - javni sklad - personalni kriterij za opredelitev spora - vrsta tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
V obravnavanem primeru tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev dodeljenih sredstev zaradi kršitve pogodbene obveznosti po pogodbi o sofinanciranju. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00037998
SZ-1 člen 30, 30/1. ZPP člen 458. SPZ člen 115, 116. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 26. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 10.
splošni pogoji - sklenitev pogodbe - plačilo stroškov dobave toplotne energije - obveznost plačila stroškov - razdelilnik stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravilnik - način delitve in obračuna stroškov - neutemeljen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionirana gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - aktivna legitimacija družbe - pogodba o dobavi toplote
Pisna pogodba o dobavi toplote res ni sklenjena, vendar je v petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev določeno, da se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, četudi ni sklenjena v pisni obliki, če odjemalec, to pa so etažni lastniki večstanovanjske stavbe, prične z odjemom toplote. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da med pravdnima strankama ne obstoji obligacijsko razmerje.
Pogodba o dobavi toplote in njenem odjemu zavezuje distributerja toplote na njeno dobavo, njenega odjemalca pa na plačilo ustrezne denarne odmene oziroma stroškov. V skladu s prvim odstavkom 30. člena SZ-1 so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Enako določa tudi 115. in 116. člen SPZ. Etažni lastniki morajo torej v pogodbi o medsebojnih razmerjih opredeliti stroške in obveznosti in v njej določiti drugačno obremenitev, kot ta sicer izhaja iz splošnega pravila, ki kot merilo za njihovo bremenitev določa solastniške deleže etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo določbo 26. člena Splošnih pogojev, ki določa, da pooblaščenec odjemalcev toplote skupnega odjemnega mesta predloži distributerju toplote razdelilnik stroškov dobavljene toplote sprejet na način, kot ga določa veljavna zakonodaja ter da se na osnovi razdelilnika stroškov dobavljene toplote določijo deleži stroškov.
Tožeča stranka je stroške ogrevanja razdelilo med posamezne dele stavbe v skladu z določbo 10. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.
Pritožba se zavrže s sklepom kot nedovoljena, če se ugotovi, da je umaknjena (člen 390 ZKP). Na temelju tega procesnega določila, upoštevaje izrecne izjave oškodovanke kot tožilke, je sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrglo kot nedovoljeni.
Oškodovanki kot tožilki pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ZKP ne pozna instituta delnega umika pritožbe; pritožbo upravičenec lahko v skladu s procesnimi določili umakne le v celoti ali pa sploh ne. V kolikor so na strani oškodovanke kot tožilke po izdaji sklepa sodišča prve stopnje nastopile okoliščine, ki terjajo zaključek, da bi bilo s plačilom stroškov postopka ogroženo njeno vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžna preživljati, predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov postopka lahko poda na sodišču prve stopnje najpozneje do izteka roka, ki ga bo sodišče določilo za plačilo teh stroškov (določba petega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom člena 95 ZKP).