Procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, po kateri bi bilo zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca.
Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse, tožena stranka pa za povsem splošne nasprotne trditve ni predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi sledilo trditvam, da toženi stranki plačilni nalog ni bil vročen v skladu z zakonom.
ZGD-1 člen 255, 255/2, 255/2-2, 515, 515/6. ZSReg člen 34, 34-4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika - ovire za vpis - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - zaporna kazen - pogojna obsodba - zakonska rehabilitacija - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru pogojne obsodbe ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ovire za direktorja ne določa, saj ne določa, da traja ovira v primeru izrečene zaporne kazni dve leti od prestane zaporne kazni, v primeru ostalih (blažjih) kazenskih sankcij pa pet let od pravnomočnosti sodbe, pač pa, da traja ovira pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora. Drugačna razlaga tega besedila od zapisanega po stališču pritožbenega sodišča ni mogoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038289
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Ker je sodišče prve stopnje poleg vsega navedenega povsem pravilno in razumno utemeljilo še, da bi obsojenka posebni pogoj lahko izpolnila iz pridobljene protipravne premoženjske koristi, ki jo je prejela s storjenim kaznivim dejanjem in da zato višina njene plače ter njeni stroški niti niso bistveni za presojo zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI
VSL00039174
ZP-1 člen 202c, 202c/3. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 20. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2.
premoženjsko stanje storilca - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - skupno gospodinjstvo - delo v splošno korist
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z deli v splošno korist se pri upoštevanju oseb v skupnem gospodinjstvu upoštevajo le bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.
S sklepom o postavitvi izvedenca pridobi izvedenec poseben procesni položaj, s tem pa tudi dolžnost odzvati se vabilu in podati izvid in mnenje. Sodni izvedenec ima kot strokovni pomočnik sodišča možnost, da ga sodišče na njegovo zahtevo iz opravičenih razlogov oprosti dolžnosti izvedovanja. Po oceni pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera izkazano, da je sodišče zmotno presodilo pogoje, ki morajo biti podani za denarno kaznovanje po 248. členu ZPP, zaradi česar je izrečena denarna kazen neustrezna. Sodišče je sicer sodnemu izvedencu določilo 30 dnevni rok in nato dodatni 5 dnevni rok, vendar je to najkrajši razpon za določitev roka, pri čemer bi glede na ostale okoliščine, pri izbiri ukrepa za aktivacijo sodnega izvedenca moralo pristopiti na manj represiven način.
Sankcije zoper sodnega izvedenca so namreč zgolj sekundarne, saj njihov namen ni zagotovitev večje učinkovitosti postopka, temveč zgolj disciplinski, usmerjen v varovanje integritete pravnega reda. Kaznovanje sodnih izvedencev je tako skrajni ukrep, ko je izkazana popolna, dalj časa trajajoča pasivnost in neodzivnost sodnega izvedenca, kar pa v predmetni zadevi ni podano. Sodni izvedenec je izvedensko mnenje sodišču posredoval in s tem izpolnil v sklepu naloženo obveznost podati izvid in mnenje.
ZD člen 28, 28/5, 30, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 181, 181/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica - darilna pogodba - darilo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - ugotovitvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka
Obseg darila in njegova vrednost sta dejstvi, ki sta sporni in od katerih je odvisna velikost (oziroma vrednost) zakonitega in s tem tudi nujnega deleža obeh dedinj, pa tudi pravica zahtevati dopolnitev morebiti prikrajšanega nujnega deleža.
Iz določbe prvega odstavka 213. člena ZD ne izhaja, da je treba v primerih, ko dedič uveljavlja nujni delež, na pravdo praviloma napotiti tega dediča. Taka napotitev sicer ni izključena, a je odvisna od vrste spora, predvsem pa od presoje, pravica katerega od dedičev je bolj ali manj verjetna.
Ne glede na to, da ZD napotuje na pot pravde, ko so sporna tudi druga dejstva (tak je tudi konkreten primer), bo morala napotena dedinja tožbo formulirati tako, da bo zahtevala ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem spornem dejstvu, ki je bilo v zapuščinskem postopku sporno.
vstop novega upnika - notarsko overjena pogodba - oblika notarskega zapisa
Ugotavljanje ali je neka pogodba notarsko overjena pomeni presojo listinskega dokaza in gre za ugotavljanje dejanskega stanja.
Prepis pogodbe v e-spisu je natančno takšen, kot ga je opisalo sodišče prve stopnje: da je pogodba notarsko zvezana, da overitev predstavlja predzadnjo stran in da sta vozel ter pečat na zadnji strani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vodilni delavec - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil vodilni delavec v smislu določbe prvega odstavka 74. člena ZDR-1. Iz te določbe (med drugim) izhaja opredelitev vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da pri tem ni odločilno, da iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje aplikativnih projektov sicer izhaja, da gre za pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodilnega delavca, temveč je bistveno, kakšne so bile tožnikove dejanske pristojnosti in pooblastila.
Za vodilnega delavca, na katerega se nanašajo določene posebnosti v ZDR-1, je bistveno, da ima pristojnosti v zvezi z vodenjem poslov in zastopanjem družbe in za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odpovedni razlog ni utemeljen ne po 2. ne po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik (ki je nazadnje dejansko delal pri toženki 26. 12. 2019) je 27. 12. 2019 s sms sporočilom obvestil delodajalca, da je od 27. 12. 2019 do nadaljnjega na bolniški. Pritožba brez podlage vztraja, da se je to sporočilo nanašalo le na čas do 31. 12. 2019, ne pa tudi na nadaljnje obdobje v januarju 2020. To, da je tožnik ob koncu decembra 2019 toženki v skladu s pravili s področja zdravstvenega zavarovanja (Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače) dostavil potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela za čas od 27. 12. 2019 do 31. 12. 2019 (pri čemer slednji datum v potrdilu ni bil opredeljen tudi kot zadnji dan zadržanosti, kar pomeni, da bolniški stalež ni bil zaključen), še ne utemeljuje sklepanja, da tožnik toženke ni ustrezno (27. 12. 2019) obvestil o svoji nadaljnji odsotnosti, kar pa že izključuje odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, prav tako pa izključuje tudi kršitev obvestilne dolžnosti po 36. členu ZDR-1 ter s tem povezan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pogojna obsodba - velika premoženjska korist - zakonski znak kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - zavrnilna sodba na II. stopnji
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja.
Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekluziven rok - stroški postopka
Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen predlog za oprostitev plačila taks. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o sodnih taksah lahko obsojenec zaprosi za oprostitev plačila taks v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Rok 15 dni je materialni, prekluziven rok, kar pomeni da ga ni moč podaljšati.
predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - plačilni nalog - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - zapadlost taksne obveznosti - dodatni rok za plačilo - nove okoliščine
Smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila sodne takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok.
Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopusten, kadar so podane nove dejanske okoliščine.
Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038291
OZ člen 172, 172/1.. ZPP člen 286.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18/1, 19, 19/3.
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba - pravno priznana škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - prekluzija - nagrada odvetniku - pripravljalna vloga - zvišanje tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem pravilno upošteva stališče sodne prakse, da predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba tisto škodo, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zemljiški dolg - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - prepovedana posledica - krivda - direktni naklep - čas storitve kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da naj bi prepovedana posledica kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, očitanega obdolženki, nastala šele s predložitvijo računa Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot že rečeno, je bilo obdolženkino kaznivo dejanje dokončano že s ponareditvijo poslovne listine, pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, pri tem pa se ne zahteva obdolženkina zavest o tem, da je že pravnomočno obsojeni P. K. to poslovno listino uporabil pri storitvi kaznivega dejanja pomoči v kaznivemu dejanju goljufije na škodo Evropske unije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 ter v zvezi z 38. členom KZ-1.
odločanje o stikih z otrokom - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno, da je ponovna vzpostavitev stikov otroka z njim, kar zasleduje z začasno odredbo, nujen ukrep, ki ga je potrebno izvesti takoj zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi.