začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - materialni rok - tek materialnih rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - podaljšanje zastaralnega roka
Določba prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki določa, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, se glede teka rokov, kot izhaja tudi iz utemeljitve predloga zakona, nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke.
Obravnavana zadeva ne šteje za nujno, zato materialni rok, to je zastaranje kazenskega pregona, ni tekel med 29. 3. 2020 in 1. 6. 2020, ko je začel veljati Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 (Covid-19). Za ta čas se je rok zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje, opisano pod točko I/III, podaljšal.
vročitev pravni osebi - pooblaščenec za vročitve - pooblastilo po zaposlitvi - zahteva za sodno varstvo - zavrženje pravnega sredstva
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038660
ZFPPIPP člen 60, 60/3, 60/4, 122, 122/4, 298a, 298a/2, 383. ZPP člen 128, 128/5, 156, 156/1, 166, 166/1, 310, 310/1.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povod toženca za tožbo - potrebnost vložitve tožbe - priznanje terjatve - uveljavljanje terjatve - postopek osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - zavarovanje terjatve s hipoteko - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - odločitev o stroških pravdnega postopka
Stroški postopka po tožbi na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP bremenijo toženko (upnico), saj je bila ona zaradi nepredložitve podatkov tista, ki je dala povod za tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - podatki iz uradne evidence
Sodišče prve stopnje je v okviru predmetnega postopka po prejemu obvestila ministrstva, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk, podatke v evidenci preverilo s pribavo plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ki so opremljeni s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. Tako so pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, neutemeljeni.
zavarovalna pogodba - pogoji za prenos pogodbe - vinkulacija zavarovalne police - načelo vestnosti in poštenja - dobri poslovni običaji
Za prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 245/2. OZ člen 131, 132, 168, 168/1.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - zmanjšanje stečajne mase - postopek osebnega stečaja
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki je sprostila denarna sredstva depozita, zmanjšana stečajna masa, kar predstavlja v konkretnem primeru škodo, ki je nastala. Če toženka ne bi kršila prepovedi iz začasne odredbe in ne bi sprostila sredstev depozita, bi znesek 400.000,00 EUR s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi, kot so bile dogovorjene s Pogodbo o depozitu in Dogovorom št. 1, pripadal v stečajno maso, kot med tožnico in toženko sklenjen depozit v višini 500.000,00 EUR. Ker škoda izvira neposredno iz ravnanja toženke, je podana tudi vzročna zveza, s čemer so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - prepovedana posledica - krivda - direktni naklep - čas storitve kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da naj bi prepovedana posledica kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, očitanega obdolženki, nastala šele s predložitvijo računa Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot že rečeno, je bilo obdolženkino kaznivo dejanje dokončano že s ponareditvijo poslovne listine, pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, pri tem pa se ne zahteva obdolženkina zavest o tem, da je že pravnomočno obsojeni P. K. to poslovno listino uporabil pri storitvi kaznivega dejanja pomoči v kaznivemu dejanju goljufije na škodo Evropske unije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 ter v zvezi z 38. členom KZ-1.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist - kaznivo dejanje goljufije
Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da je obdolženec s storitvijo kaznivega dejanja, svoje premoženje povečal za 10.000,00 EUR, za kolikor sta bila oškodovanca oškodovana in da v primeru, če sodišče v obsodilni sodbi oškodovancu ne prisodi premoženjskopravnega zahtevka, mora obdolžencu odvzeti premoženjsko korist, ki jo je v obsodilni sodbi ugotovilo. Čeprav je odvzem premoženjske koristi obligatoren v primeru, ko sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, pa je vendarle potrebno upoštevati, da je smisel odvzema premoženjske koristi ta, da se z njegovo uporabo pri obdolžencu vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, ki je povzročilo povečanje obdolženčevega premoženja. V konkretnem primeru se je obdolžencu s storitvijo kaznivega dejanja premoženje povečalo za 10.000,00 EUR, vendar pa se mu je s plačilom 1.000,00 EUR tudi za ta znesek zmanjšalo, kar priznava tudi državna tožilka. Povsem pa prezre po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je obtoženec z oškodovanko sklenil tudi pogodbo o odstopu svoje terjatve do S., v višini 9.000,00 EUR in na ta način odplačal svoj dolg, v posledici tega pa je ugasnila njegova terjatev do S., kar pomeni, da je pri obdolžencu vzpostavljeno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, na škodo oškodovancev.
odločanje o stikih z otrokom - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno, da je ponovna vzpostavitev stikov otroka z njim, kar zasleduje z začasno odredbo, nujen ukrep, ki ga je potrebno izvesti takoj zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi.
izvršilni stroški - stroški ugovora tretjega - potrebni stroški za izvršbo - stroški predloga za odlog
V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.
Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.
postopek za ureditev meje - sklep o odmeri izvedenine - plačilo izvedenine - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopku za ureditev meje - delitev stroškov - zakonska podlaga za delitev stroškov - mejaš kot stranka v postopku - narok za ureditev meje - sklenjena sodna poravnava - učinek pravnomočnosti - razveljavitev sodne poravnave - predmet sodne poravnave - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca nedopustna in prepozna, so pravilne v toliko, da takšne pritožbe ne bi mogel vložiti zoper sklenjeno sodno poravnavo, ki ima učinke pravnomočne sodbe in je zato zoper njo mogoče le izredno pravno sredstvo razveljavitve sodne poravnave. A prvi nasprotni udeleženec pritožbe ni vložil zoper sklenjeno sodno poravnavo, ampak zoper sklep o odmeri izvedenskih stroškov, kar ni bilo predmet sklenjene poravnave.
Drugi nasprotni udeleženec je v postopku moral sodelovati, saj to terjajo pravila, ki urejajo nepravdni postopek oziroma postopek za ureditev meje. Meja pa se je dejansko urejala med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem, zato sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu stroškov pravilno ni naložilo.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7, 8, 8/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.. URS člen 35.. DZ člen 114, 122, 130, 130/1.
izpodbijanje očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - varstvo koristi otroka - izjava otroka
Osrednje vprašanje te pravde je ravno navedeno vprašanje, in sicer ali je bolj v korist otroka, da obdrži pravnega očeta (nasprotnega udeleženca) ali da izve za svoj izvor. Prvostopno sodišče pa ni opravilo prave presoje, kaj je bolj v korist otroka - da obdrži domnevnega pravnega očeta in s tem ohrani obstoječe razmerje z očetom ali da izve za svoj izvor.
stečajni postopek nad pravno osebo - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - plačilo varščine - prodaja delnic - sklenitev prodajne pogodbe - rok za sklenitev pogodbe - zakonski rok
Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zemljiški dolg - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadene sodbe svojo odločitev napačno oprlo na določilo prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj ta govori o zastaranju izrečene denarne kazni, ter s tem kršilo kazenski zakon obsojencu v škodo, saj je spregledalo določilo prvega odstavka 93. člena KZ-1, ki govori o zastaranju izvršitve stranske denarne kazni, s čimer je kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038738
SZ-1 člen 24, 24/4, 30, 53, 53/4. SPZ člen 49, 49/1. ZPP člen 443, 443/1.
spor majhne vrednosti - vrednost spora - upravnik večstanovanjske stavbe - terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - potrebna večina etažnih lastnikov - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika - odgovornost etažnega lastnika - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Za plačilo vtoževanih stroškov upravljanja in povračilo obratovalnih stroškov, ki odpadejo na toženčevo stanovanje, je odgovoren toženec kot etažni lastnik stanovanja. Navedena materialnopravna presoja ima podlago v prvem odstavku 30. člena SZ-1, v skladu s katerim so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Le v primeru, če lastnik svoj posamezni del odda v najem in najemna pogodba ne določba drugače, je obveznost plačevanja obratovalnih stroškov najemnikova (četrti odstavek 24. člena SZ-1).
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - uporaba Zakona o odvetniški tarifi - nagrada zagovornika - seznanitev
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa in kot je nedvomno zapisano v pojasnilih k tar. št. 4100 ZOdvT, nagrada za prvo seznanitev s primerom nastane le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. Kot je pravilno argumentiralo prvo sodišče, osnovna nagrada ni vezana na posamezni spis, pač pa na primer kot tak.
predlog za nadomestitev globe - pravočasnost predloga - začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za plačilo globe po pravnomočnem plačilnem nalogu začne teči z naslednjim dnem od vročitve sodbe o zahtevi za sodno varstvo, za katero je bila zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavrnjena, s tem pa je določen tudi rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Glede na datum, ki ga je prekrškovni organ navedel na potrdilu o izvršljivosti plačilnega naloga, je bila sodba o zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog storilki vročena 16. 3. 2020 in ne šele julija 2020.
Tudi če bi šteli, da je tek roka za plačilo globe po plačilnem nalogu Policijske postaje ... bil pretrgan po Zakonu o začasnih ukrepih in zadržanja rokov v sodnih in upravnih postopkih, ki je začel veljati 29. 3. 2020, bi se rok za plačilo iztekel 13. 6. 2020 in bi tudi v tem primeru storilkin predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ki je vložen 8. 7. 2020, bilo šteti kot prepozen.
ZIZ člen 15, 270, 270/2. ZPP člen 115, 115/1, 212, 214, 214/2, 261, 261/1, 261/2, 280, 280/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 2, 2-2.
začasna odredba - smiselna uporaba določb ZPP - priprava na narok - preložitev naroka - vabilo na narok - dokazno breme stranke - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujne zadeve - postopek zavarovanja z začasno odredbo
Pritožba opozarja, da zaradi ukrepov v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) roki za izpolnitev s sklepom naloženih procesnih dejanj še niso iztekli. Taka trditev je napačna. V zadevi, ki jo obravnava višje sodišče v zvezi s to pritožbo, gre za odločanje o začasni odredbi, torej za zadevo zavarovanja. Če je prekinitev teka rokov veljala za zahtevek po tožbi, to ne velja za postopek zavarovanja.
Ko sodišče ne izvede dokazov, ki jih je stranka predlagala v zvezi s svojimi trditvami (ne da bi zato navedlo potrebne razloge), potem pa ji očita, da dokaznemu bremenu ni zadostila, je s tem podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Višje sodišče se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, zakaj ni preložilo naroka z dne 8. 6. 2020. Stališče sodišča prve stopnje je pretogo za razmere, kot so veljale v juniju 2020, torej takoj po preklicu epidemije, ko so sodišča množično razpisovala obravnave.
Pri tem gre za nekaj novega, vendar pa je za to, da bi taka izpoved lahko postala dejstvo v smislu določb ZPP, potrebno, da ga stranka kot takega tudi zatrjuje in da na tem temelji svoja stališča; s tem, ko tožeča stranka na narok ni pristopila, ne glede na razlog nepristopa, bi moralo sodišče prve stopnje, če je tako dejstvo vzelo za podlago odločbe, nasprotno stranko s tem seznaniti in ji dati tudi možnost izjave o njem.
predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - plačilni nalog - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - zapadlost taksne obveznosti - dodatni rok za plačilo - nove okoliščine
Smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila sodne takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok.
Ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopusten, kadar so podane nove dejanske okoliščine.