postopek za ureditev meje - sklep o odmeri izvedenine - plačilo izvedenine - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopku za ureditev meje - delitev stroškov - zakonska podlaga za delitev stroškov - mejaš kot stranka v postopku - narok za ureditev meje - sklenjena sodna poravnava - učinek pravnomočnosti - razveljavitev sodne poravnave - predmet sodne poravnave - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca nedopustna in prepozna, so pravilne v toliko, da takšne pritožbe ne bi mogel vložiti zoper sklenjeno sodno poravnavo, ki ima učinke pravnomočne sodbe in je zato zoper njo mogoče le izredno pravno sredstvo razveljavitve sodne poravnave. A prvi nasprotni udeleženec pritožbe ni vložil zoper sklenjeno sodno poravnavo, ampak zoper sklep o odmeri izvedenskih stroškov, kar ni bilo predmet sklenjene poravnave.
Drugi nasprotni udeleženec je v postopku moral sodelovati, saj to terjajo pravila, ki urejajo nepravdni postopek oziroma postopek za ureditev meje. Meja pa se je dejansko urejala med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem, zato sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu stroškov pravilno ni naložilo.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zemljiški dolg - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
vročitev pravni osebi - pooblaščenec za vročitve - pooblastilo po zaposlitvi - zahteva za sodno varstvo - zavrženje pravnega sredstva
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.
Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek, niti ne odmerja sankcij zanj, temveč zgolj ugotavlja, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, za katere mu je bilo s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega ali presega 18, in mu je v takem primeru prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči.
stečajni postopek nad pravno osebo - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - plačilo varščine - prodaja delnic - sklenitev prodajne pogodbe - rok za sklenitev pogodbe - zakonski rok
Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 58, 58-2, 59, 63, 63/1, 300, 300/1. ZIZ člen 17.
stečaj zapuščine - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - prehod terjatve - napotitev na pravdo - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - aktivna legitimacija upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pravočasna prijava terjatve - zavrženje prijave - prenehanje terjatve upnika
Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - neopravičen izostanek - vabilo na razgovor - vročitev vabila - probacija
Očitek o neupravičenem izostanku z razgovora pri probacijski enoti je vprašljiv, če se procesni udeleženec oziroma storilec ni imel možnosti seznaniti z vabilom na zaslišanje. Storilcu je mogoče očitati, da se neupravičeno ni odzval na vabilo na razgovor le v primeru, ko gre za njegovo voljno ravnanje, ki pa predpostavlja seznanjenost z obveznostjo ter zavedanje posledic takega ravnanja.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 363, 363/2, 369, 373.
stranke postopka zaradi insolventnosti - stranke glavnega stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - nedovoljena pritožba - načrt prve razdelitve - končna razdelitev
Ne glede na navedbo upravitelja v končnem načrtu končne razdelitve tako sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o kakršnemkoli znesku, ki bi ga bila dolžna plačati S. S. Ob tem pa S. S. niti ni stranka tega postopka in ji v tem sklepu tudi ni mogoče naložiti plačila česarkoli, saj to ni stvar stečajnega postopka.
Glede na to, da z izpodbijanim sklepom niti ni bilo odločeno o kakršnemkoli znesku, ki bi ga pritožnica morala plačati v stečajno maso, prav tako pa pritožnica nima položaja upnika v tem postopku, je njena pritožba nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - uporaba Zakona o odvetniški tarifi - nagrada zagovornika - seznanitev
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa in kot je nedvomno zapisano v pojasnilih k tar. št. 4100 ZOdvT, nagrada za prvo seznanitev s primerom nastane le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. Kot je pravilno argumentiralo prvo sodišče, osnovna nagrada ni vezana na posamezni spis, pač pa na primer kot tak.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038660
ZFPPIPP člen 60, 60/3, 60/4, 122, 122/4, 298a, 298a/2, 383. ZPP člen 128, 128/5, 156, 156/1, 166, 166/1, 310, 310/1.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povod toženca za tožbo - potrebnost vložitve tožbe - priznanje terjatve - uveljavljanje terjatve - postopek osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - zavarovanje terjatve s hipoteko - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - odločitev o stroških pravdnega postopka
Stroški postopka po tožbi na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP bremenijo toženko (upnico), saj je bila ona zaradi nepredložitve podatkov tista, ki je dala povod za tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ravnanje tožnika (ko je z delom nadaljeval), kakor tudi opustitve tožnika (ko je opustil namestitev zaščitnega varovala na rezalki, opustil nošnjo zaščitnih rokavic ter opustil namestitev zagozd pod kolesi tovornega vozila), bistveno prispevalo k nastanku škodnega dogodka in znaša delež tožnikovega soprispevka najmanj 30 %.
izvršilni stroški - stroški ugovora tretjega - potrebni stroški za izvršbo - stroški predloga za odlog
V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.
Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.
postavitev začasnega zastopnika - taksni zavezanec - posebni primeri zavezanca za plačilo - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - specialna ureditev - postopek za plačilo sodne takse - izterjava neplačane takse
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesni zakon, ko je obrazložilo, da z zakonom določeni roki niso podaljšljivi in je predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 34. člen ZST-1 v povezavi s 110. členom ZPP. Takšno stališče je zavzela obširna sodna praksa tako v primerih drugih zakonsko določenih rokov kot tudi v primeru petnajstdnevnega zakonsko določenega roka za plačilo sodne takse.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da specialno določilo iz 4. člena ZST-1 (da skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo) razveljavlja splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Navedeno ne pomeni, da taksna obveznost ne nastane in je tudi v obravnavanem primeru nastala, razlika je le v tem, da sodišče skladno z določilom 4. člena ZST-1 neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, torej brez upoštevanja procesne predpostavke. Skrbnik je na 4. člen ZST-1 opozoril tudi v predlogu za podaljšanje roka, vendar navedene vloge ne gre šteti (tudi) kot ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je zoper plačilni nalog dopustno ugovarjati le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZP-1 člen 68, 163, 163/9. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - krvna analiza - strokovni pregled - načelo materialne resnice - načelo in dubio pro reo - pravna kvalifikacija
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno, ko je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da v pravilnost ugotovljene koncentracije alkohola, ki jo je izvedla pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz, ne dvomi. To pa pomeni, da je (kljub drugačnemu rezultatu, ki ga je prikazal preizkus z elektronskim alkotestom) štelo za dokazano, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu najmanj 1,32 grama alkohola na kilogram krvi.
Kljub dokazni oceni, da je rezultat analize krvi verodostojen (in prepričljivejši kot rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom), obdolženca ni spoznalo za odgovornega prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP zgolj zato, ker je izhajalo iz napačnega stališča, da je potrebno uporabiti dokaz, ki je obdolžencu v korist.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekluziven rok - stroški postopka
Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen predlog za oprostitev plačila taks. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o sodnih taksah lahko obsojenec zaprosi za oprostitev plačila taks v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Rok 15 dni je materialni, prekluziven rok, kar pomeni da ga ni moč podaljšati.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - podatki iz uradne evidence
Sodišče prve stopnje je v okviru predmetnega postopka po prejemu obvestila ministrstva, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk, podatke v evidenci preverilo s pribavo plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ki so opremljeni s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. Tako so pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038291
OZ člen 172, 172/1.. ZPP člen 286.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18/1, 19, 19/3.
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba - pravno priznana škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - prekluzija - nagrada odvetniku - pripravljalna vloga - zvišanje tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem pravilno upošteva stališče sodne prakse, da predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba tisto škodo, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih.
ZPP člen 8, 214, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 68, 71.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o dobavi toplote - dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - etažni lastnik - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - dolžnost plačila upravniku - neplačane pogodbene obveznosti - poravnava zapadlih obveznosti - računi - neprerekane trditve
Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.