Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7, 8, 8/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.. URS člen 35.. DZ člen 114, 122, 130, 130/1.
izpodbijanje očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - varstvo koristi otroka - izjava otroka
Osrednje vprašanje te pravde je ravno navedeno vprašanje, in sicer ali je bolj v korist otroka, da obdrži pravnega očeta (nasprotnega udeleženca) ali da izve za svoj izvor. Prvostopno sodišče pa ni opravilo prave presoje, kaj je bolj v korist otroka - da obdrži domnevnega pravnega očeta in s tem ohrani obstoječe razmerje z očetom ali da izve za svoj izvor.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - protipravno pridobljena premoženjska korist - kaznivo dejanje goljufije
Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da je obdolženec s storitvijo kaznivega dejanja, svoje premoženje povečal za 10.000,00 EUR, za kolikor sta bila oškodovanca oškodovana in da v primeru, če sodišče v obsodilni sodbi oškodovancu ne prisodi premoženjskopravnega zahtevka, mora obdolžencu odvzeti premoženjsko korist, ki jo je v obsodilni sodbi ugotovilo. Čeprav je odvzem premoženjske koristi obligatoren v primeru, ko sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, pa je vendarle potrebno upoštevati, da je smisel odvzema premoženjske koristi ta, da se z njegovo uporabo pri obdolžencu vzpostavi takšno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, ki je povzročilo povečanje obdolženčevega premoženja. V konkretnem primeru se je obdolžencu s storitvijo kaznivega dejanja premoženje povečalo za 10.000,00 EUR, vendar pa se mu je s plačilom 1.000,00 EUR tudi za ta znesek zmanjšalo, kar priznava tudi državna tožilka. Povsem pa prezre po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je obtoženec z oškodovanko sklenil tudi pogodbo o odstopu svoje terjatve do S., v višini 9.000,00 EUR in na ta način odplačal svoj dolg, v posledici tega pa je ugasnila njegova terjatev do S., kar pomeni, da je pri obdolžencu vzpostavljeno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, na škodo oškodovancev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038660
ZFPPIPP člen 60, 60/3, 60/4, 122, 122/4, 298a, 298a/2, 383. ZPP člen 128, 128/5, 156, 156/1, 166, 166/1, 310, 310/1.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povod toženca za tožbo - potrebnost vložitve tožbe - priznanje terjatve - uveljavljanje terjatve - postopek osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - zavarovanje terjatve s hipoteko - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - odločitev o stroških pravdnega postopka
Stroški postopka po tožbi na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP bremenijo toženko (upnico), saj je bila ona zaradi nepredložitve podatkov tista, ki je dala povod za tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038738
SZ-1 člen 24, 24/4, 30, 53, 53/4. SPZ člen 49, 49/1. ZPP člen 443, 443/1.
spor majhne vrednosti - vrednost spora - upravnik večstanovanjske stavbe - terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - potrebna večina etažnih lastnikov - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika - odgovornost etažnega lastnika - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Za plačilo vtoževanih stroškov upravljanja in povračilo obratovalnih stroškov, ki odpadejo na toženčevo stanovanje, je odgovoren toženec kot etažni lastnik stanovanja. Navedena materialnopravna presoja ima podlago v prvem odstavku 30. člena SZ-1, v skladu s katerim so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Le v primeru, če lastnik svoj posamezni del odda v najem in najemna pogodba ne določba drugače, je obveznost plačevanja obratovalnih stroškov najemnikova (četrti odstavek 24. člena SZ-1).
zavarovalna pogodba - pogoji za prenos pogodbe - vinkulacija zavarovalne police - načelo vestnosti in poštenja - dobri poslovni običaji
Za prenos pogodbe je značilno, da se hkrati preneseta tako dolžniški, kot tudi upniški položaj, ko ena pogodbena stranka dvostranske pogodbe na tretjo osebo, ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj, ki izhaja iz obligacijskopravnega razmerja. Učinki prenosa pogodbe nastopijo šele s privolitvijo druge pogodbene stranke dvostranske pogodbe, kar je toženka v konkretnem primeru storila z izdajo dodatka k zavarovalni polici, kjer je namesto prejšnjega navedla novega zavarovalca.
vročitev pravni osebi - pooblaščenec za vročitve - pooblastilo po zaposlitvi - zahteva za sodno varstvo - zavrženje pravnega sredstva
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zemljiški dolg - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
postavitev začasnega zastopnika - taksni zavezanec - posebni primeri zavezanca za plačilo - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - specialna ureditev - postopek za plačilo sodne takse - izterjava neplačane takse
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesni zakon, ko je obrazložilo, da z zakonom določeni roki niso podaljšljivi in je predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 34. člen ZST-1 v povezavi s 110. členom ZPP. Takšno stališče je zavzela obširna sodna praksa tako v primerih drugih zakonsko določenih rokov kot tudi v primeru petnajstdnevnega zakonsko določenega roka za plačilo sodne takse.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da specialno določilo iz 4. člena ZST-1 (da skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo) razveljavlja splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Navedeno ne pomeni, da taksna obveznost ne nastane in je tudi v obravnavanem primeru nastala, razlika je le v tem, da sodišče skladno z določilom 4. člena ZST-1 neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, torej brez upoštevanja procesne predpostavke. Skrbnik je na 4. člen ZST-1 opozoril tudi v predlogu za podaljšanje roka, vendar navedene vloge ne gre šteti (tudi) kot ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je zoper plačilni nalog dopustno ugovarjati le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11, 14. ZSVarPre člen 27. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje materialnega položaja družine - minimalni dohodek prosilca - nepremično premoženje - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - pravica do denarne socialne pomoči - solidarna taksna obveznost
Niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, temveč za odlog plačila sodne takse za obdobje 12 mesecev.
Predlagatelj nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za celotno ali delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zato bi morala prva tožena stranka dejstva, ki utemeljujejo njen predlog, navajati že v svojem predlogu.
Zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku, sta toženi stranki vložili skupno pritožbo. Gre za eno taksno obveznost, ki sta jo dolžni skupaj poravnati obe toženi stranki. V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039749
ZPP člen 229, 229/1, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 642, 666, 669, 669/2.
podjemna pogodba - prevozna pogodba - cena storitev - višina plačila - običajno plačilo - ustni dogovor - zaslišanje priče - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve postopka - pritožbena obravnava
Določbe OZ o višini plačila so pri prevozni in podjemni pogodbi smiselno enake.
Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja, da B. B. ni zakoniti zastopnik tožene stranke, ampak je bil predlagan za zaslišanje kot priča. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo drugega odstavka 258. člena ZPP, temveč bi B. B. (ker je šlo za pričo, ki bi vedela izpovedati o pravno odločilnih dejstvih) na podlagi prvega odstavka 229. člena ZPP moralo zaslišati. Ker tega ni storilo, pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDZdr člen 42, 42/3. URS člen 22. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški odvetnika - kratek dopis in obvestilo - stroški za zastopanje - stroški zastopanja v postopku po zakonu o duševnem zdravju - pravica do izjave - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kar zadeva vlogo z dne 7. 7. 2020, za katero sodišče prve stopnje odvetniku ni priznalo 200 točk, ampak jo je štelo kot kratek dopis in mu po 4. točki tar. št. 39 OT priznalo 20 točk, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog zapisal, da glede na predlogu priloženi psihiatrični izvid meni, da je predlog za sprejem udeleženke na varovani oddelek utemeljen. Glede na vsebino vloge, te ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialnopravnih vprašanj, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odvetniku priznalo za to vlogo 20 točk, pravilna. Res tretji odstavek 42. člena ZDZdr predvideva, da lahko odvetnik osebe, za katero se predlaga zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, na poslani mu predlog odgovori. To je sodišče upoštevalo in odvetniku nasprotne udeleženke predlog, vložen s strani predlagatelja, poslalo. S tem je sodišče postopalo v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije, torej je bila s tem nasprotni udeleženki omogočena pravica do izjave, konkretno, da se izjasni o navedbah in stališčih predlagatelja ter da navaja argumente za svoja stališča. Vsebina te vloge pa je bila v domeni odvetnika nasprotne udeleženke in kar zadeva to, je že bilo navajano, zakaj te vloge ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo. Pritožbeno sodišče dodaja, da pa odgovora na predlog po ZDZdr, o katerem se odloči v nepravdnem postopku, nikakor ni mogoče enačiti z odgovorom na tožbo, vloženem v pravdnem postopku, namreč izostanek zadnjega ima posledice, dočim je vložitev odgovora na predlog po ZDZdr fakultativna, ob tem pa nevložitev tega še ne pomeni, da sodišče v postopku kot celoti ne upošteva enakega varstva pravic, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije.
Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), je odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Po slednji je odvetniku od priglašenih pritožbenih stroškov priznati 100 točk za sestavo pritožbe (2. alineja točka 3, tarifna številka 23 OT), 2 točki za materialne stroške in 22 točk kot 22 % DDV, skupaj 124 točk, oziroma, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, znesek 74,40 EUR ter je glede na že omenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv odvetnik upravičen do polovice tega zneska, torej do zneska 37,20 EUR.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - druge oblike zdravljenja - nujnost in sorazmernost ukrepa
Udeleženka ima zaradi prisotnosti duševne bolezni (paranoidna shizofrenija) hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar huje ogroža življenja drugih (nevarna je predvsem za osebe, ki mogoče imajo že določeno mesto v njenem blodnjavem sistemu kot odgovorne za določena dejanja) ter povzroča škodo sebi in drugim. Milejše oblike zdravljenje zanjo ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposobna sodelovati.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 2. ZP-1 člen 114, 114/4, 154, 154-3.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev zdravniškega spričevala - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Ker se obdolženec na narok ni zglasil niti ni v pisnem zagovoru navajal obrambnih dejstev, obdolženca zadene prekluzija pri uveljavljanju pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
Sodišče je materialnopravno pravilno uporabilo določila Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ter pravilno ugotovilo, da pri obdolžencu avtomatičnega podaljšanja ni bilo, temveč bi sam moral poskrbeti za pridobitev zdravniškega spričevala pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039826
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 370, 370/3, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPrCP člen 32, 37, 37/1. URS člen 22.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - pravica do izjave - pravica do kontradiktornega postopka - protipravno ravnanje - kršitev cestnoprometnih predpisov - odgovornost za škodo - deljena odgovornost za škodo
32. člen ZPrCP kolesarju dovoljuje vožnjo tudi na območju za pešce, če s tem pešcev ne ogroža. Ker toženka s svojo počasno vožnjo ni nikogar ogrožala, ji ni mogoče očitati, da je ravnala protipravno. Globa, ki ji je bila naložena v plačilo s strani policije in dejstvo, da jo je plačala, na tako presojo ne vplivata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038928
ZKUASP člen 45. ZASP člen 156. ZPP člen 7, 212, 285. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za uporabo glasbenih del - višina nadomestila - obseg uporabe - varovana avtorska dela - avtorsko nevarovana dela - tarifa - tarifa SAZAS - razlaga tarife - vsebina - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
V času izvedbe prireditve je ZKUASP v 45. členu določal, da mora tarifa odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega primera upošteva tudi razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena (peta alineja tretjega odstavka 45. člena ZKUASP). Pred sprejetjem ZKUASP je ZASP v tretjem odstavku 156. člena določal enako, in sicer, da se pri določanju primerne tarife upošteva razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena. Upoštevanje razmerja med varovanimi in nevarovanimi deli predstavlja osnovni standard WIPO. Pravilo pove, da je treba upoštevati delež varovanih in nevarovanih del ali predmetov sorodnih pravic in ga odbiti. Zanje se nadomestilo ne plačuje in če se pri neki prireditvi ali oddaji ali fonogramu uporabljajo varovana in nevarovana dela, se to upošteva ali pavšalno ali računsko (v odstotkih).
Trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP), da je bilo razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli pri sprejetju Tarife 1998 že upoštevano pri tarifni postavki 1A-1 (koncerti resne glasbe), je na strani tožnika, na kar je pritožba utemeljeno opozorila. Slednji mora izkazati, kako je pri tej postavki navedeno razmerje upoštevano. S sklicevanjem na postavko zabavne glasbe, ki za priobčevanje zabavne glasbe določa nadomestilo 10 % od ustvarjenih prihodkov, pa tožnik tega, ali je pri postavki resne glasbe razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli izkazano, ne izkazuje, ker gre za različni vrsti glasbe. Materialno pravno mora biti razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli namreč upoštevano pri tarifi za istovrstno obliko avtorskih del, torej v tem primeru pri klasični glasbi. Poleg tega je tožnik toženki priznal 50 % popust, vendar pa ni obrazložil, po kakšnih kriterijih je bil popust priznan. Glede tega dejstva bi sodišče moralo tožnika v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, naj pojasni, na čem temelji priznan popust tožnika.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11. ZBPP člen 13. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - neizpolnitev pogojev - ugotavljanje materialnega položaja družine - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - solidarna taksna obveznost
V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ZBPP, ki v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine, zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnega minimalnega dohodka.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi podrejeni predlog za odlog plačila sodne takse, saj bo druga tožena stranka glede na redno prejemanje mesečne pokojnine, takso brez odlašanja lahko plačala.
V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor, da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
popravni sklep - vrednost točke - računska pomota - napačna uporaba materialnega prava
Uporaba napačne vrednosti odvetniške točke ni računska pomota, temveč gre za napačno uporabo materialnega prava, zato uveljavljanje le-tega ne predstavlja predloga za izdajo popravnega sklepa, temveč pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038031
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prevzem blaga - dogovorjena cena - gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neprerekane trditve - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - stroški postopka - nagrada za posvet in konferenco s stranko - samostojna storitev odvetnika - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo na podlagi listin, pač pa je do svojih dejanskih zaključkov prišlo na podlagi neprerekanih oz. nezadostno prerekanih trditev tožeče stranke in v izpodbijani sodbi vsebina teh listin tudi ni povzeta. Očitki o protispisnosti v zvezi s temi listinami torej ne morejo biti utemeljeni.
V konkretnem primeru konferenca, ki je potrebna za sestavo odgovora na pritožbo, ne more predstavljati samostojne storitve in je tako nagrada za to opravilo že vsebovana v nagradi za pritožbo.
ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 42, 43, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - akcesornost - pravica do izjave - pravica uporabe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala izvenknjižno, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavnost prenosa oz. za pridobitev pravice uporabe. Pridobiti jo je bilo mogoče le na podlagi ustreznega pravnega temelja (zakon, pravni posel, upravna ali sodna odločba). Pravica uporabe se je olastninila oz. pretvorila v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL, ko so nepremičnine postale lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njej pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040816
OZ člen 462, 462/1, 468, 470. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 2, 214, 214/2, 454, 454/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - skrite napake - pavšalne navedbe - neprerekane trditve - nesporno dejansko stanje - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - izrek sodbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane odločitve pravilno izpustilo del, v katerem je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe zahtevala, da naj sodišče prve stopnje „v naložitvenem delu vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019“. Sklep o izvršbi je bil namreč s sklepom z dne 15. 11. 2019 v celoti razveljavljen in zato zahteva, naj se vzdrži v veljavi v delu, v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, ter stroške upnika, 'tehnično' ni bila več primerna. Izreka sodbe na tak način ni bilo mogoče oblikovati.
Ker tožena stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi sploh lahko utemeljila odstop (468. člen OZ), temveč je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (ki je edina vloga, ki jo je tožena stranka podala v postopku pred sodiščem prve stopnje) pavšalno navedla le, da dobavljena računalnika, ki jih je prevzela s strani tožeče stranke, nista imela lastnosti, ki so potrebne za njuno običajno rabo in da je – potem, ko upnik kljub obvestilu skritih napak ni odpravil - z dopisom z dne 24. 10. 2019 odstopila od kupoprodajne pogodbe ter tožečo stranko pozvala, da naj jih prevzame nazaj (njen ugovor ni sklepčen) niti ni odgovorila na dopolnitev tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno kot priznana štelo dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka (drugi odstavek 214. člena ZPP).