predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - prepozen predlog - nova dejstva in dokazi
Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stnaja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora navesti dokaze, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB Vojnik v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
gradbena pogodba - plačilo opravljenega dela - obseg opravljenih del - dodatna dela
Izvajalec ima pravico do plačila za opravljeno delo, a ima pravico le do plačila dejansko izvedenih del. Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo tudi ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna. V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni bilo mogoče ugotoviti niti obsega pogodbeno opravljenih del niti obsega dodatnih del, še manj pa preveriti vrednost opravljenih del.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tem pravilom sta definirani procesno trditveno in dokazno breme, in sicer ne kot procesna dolžnost stranke do sodišča ali do nasprotne stranke, pač pa do same sebe: navajanje relevantnih dejstev in predlaganje učinkovitih dokazov povečuje možnosti stranke za uspeh v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7, 8, 8/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.. URS člen 35.. DZ člen 114, 122, 130, 130/1.
izpodbijanje očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - varstvo koristi otroka - izjava otroka
Osrednje vprašanje te pravde je ravno navedeno vprašanje, in sicer ali je bolj v korist otroka, da obdrži pravnega očeta (nasprotnega udeleženca) ali da izve za svoj izvor. Prvostopno sodišče pa ni opravilo prave presoje, kaj je bolj v korist otroka - da obdrži domnevnega pravnega očeta in s tem ohrani obstoječe razmerje z očetom ali da izve za svoj izvor.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadene sodbe svojo odločitev napačno oprlo na določilo prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj ta govori o zastaranju izrečene denarne kazni, ter s tem kršilo kazenski zakon obsojencu v škodo, saj je spregledalo določilo prvega odstavka 93. člena KZ-1, ki govori o zastaranju izvršitve stranske denarne kazni, s čimer je kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038738
SZ-1 člen 24, 24/4, 30, 53, 53/4. SPZ člen 49, 49/1. ZPP člen 443, 443/1.
spor majhne vrednosti - vrednost spora - upravnik večstanovanjske stavbe - terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - potrebna večina etažnih lastnikov - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika - odgovornost etažnega lastnika - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Za plačilo vtoževanih stroškov upravljanja in povračilo obratovalnih stroškov, ki odpadejo na toženčevo stanovanje, je odgovoren toženec kot etažni lastnik stanovanja. Navedena materialnopravna presoja ima podlago v prvem odstavku 30. člena SZ-1, v skladu s katerim so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Le v primeru, če lastnik svoj posamezni del odda v najem in najemna pogodba ne določba drugače, je obveznost plačevanja obratovalnih stroškov najemnikova (četrti odstavek 24. člena SZ-1).
izvršilni stroški - stroški ugovora tretjega - potrebni stroški za izvršbo - stroški predloga za odlog
V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.
Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zemljiški dolg - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039826
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 370, 370/3, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPrCP člen 32, 37, 37/1. URS člen 22.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - pravica do izjave - pravica do kontradiktornega postopka - protipravno ravnanje - kršitev cestnoprometnih predpisov - odgovornost za škodo - deljena odgovornost za škodo
32. člen ZPrCP kolesarju dovoljuje vožnjo tudi na območju za pešce, če s tem pešcev ne ogroža. Ker toženka s svojo počasno vožnjo ni nikogar ogrožala, ji ni mogoče očitati, da je ravnala protipravno. Globa, ki ji je bila naložena v plačilo s strani policije in dejstvo, da jo je plačala, na tako presojo ne vplivata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038928
ZKUASP člen 45. ZASP člen 156. ZPP člen 7, 212, 285. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za uporabo glasbenih del - višina nadomestila - obseg uporabe - varovana avtorska dela - avtorsko nevarovana dela - tarifa - tarifa SAZAS - razlaga tarife - vsebina - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
V času izvedbe prireditve je ZKUASP v 45. členu določal, da mora tarifa odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega primera upošteva tudi razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena (peta alineja tretjega odstavka 45. člena ZKUASP). Pred sprejetjem ZKUASP je ZASP v tretjem odstavku 156. člena določal enako, in sicer, da se pri določanju primerne tarife upošteva razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena. Upoštevanje razmerja med varovanimi in nevarovanimi deli predstavlja osnovni standard WIPO. Pravilo pove, da je treba upoštevati delež varovanih in nevarovanih del ali predmetov sorodnih pravic in ga odbiti. Zanje se nadomestilo ne plačuje in če se pri neki prireditvi ali oddaji ali fonogramu uporabljajo varovana in nevarovana dela, se to upošteva ali pavšalno ali računsko (v odstotkih).
Trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP), da je bilo razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli pri sprejetju Tarife 1998 že upoštevano pri tarifni postavki 1A-1 (koncerti resne glasbe), je na strani tožnika, na kar je pritožba utemeljeno opozorila. Slednji mora izkazati, kako je pri tej postavki navedeno razmerje upoštevano. S sklicevanjem na postavko zabavne glasbe, ki za priobčevanje zabavne glasbe določa nadomestilo 10 % od ustvarjenih prihodkov, pa tožnik tega, ali je pri postavki resne glasbe razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli izkazano, ne izkazuje, ker gre za različni vrsti glasbe. Materialno pravno mora biti razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli namreč upoštevano pri tarifi za istovrstno obliko avtorskih del, torej v tem primeru pri klasični glasbi. Poleg tega je tožnik toženki priznal 50 % popust, vendar pa ni obrazložil, po kakšnih kriterijih je bil popust priznan. Glede tega dejstva bi sodišče moralo tožnika v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, naj pojasni, na čem temelji priznan popust tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039749
ZPP člen 229, 229/1, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 642, 666, 669, 669/2.
podjemna pogodba - prevozna pogodba - cena storitev - višina plačila - običajno plačilo - ustni dogovor - zaslišanje priče - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve postopka - pritožbena obravnava
Določbe OZ o višini plačila so pri prevozni in podjemni pogodbi smiselno enake.
Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja, da B. B. ni zakoniti zastopnik tožene stranke, ampak je bil predlagan za zaslišanje kot priča. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo drugega odstavka 258. člena ZPP, temveč bi B. B. (ker je šlo za pričo, ki bi vedela izpovedati o pravno odločilnih dejstvih) na podlagi prvega odstavka 229. člena ZPP moralo zaslišati. Ker tega ni storilo, pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - pravočasnost vloge - pogoji za zavrženje vloge - obrazložitev sklepa - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zgolj navedlo, "ker tožena stranka ni ravnala po nalogu sodišča, je sodišče navedeno vlogo zavrglo". Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni upoštevalo vloge toženca oziroma zaradi katerih razlogov je štelo, da je ta njegova vloga prepozna, ni navedlo tudi datumov, ki bi potrjevali ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila vloga prepozno vložena.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 2. ZP-1 člen 114, 114/4, 154, 154-3.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev zdravniškega spričevala - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Ker se obdolženec na narok ni zglasil niti ni v pisnem zagovoru navajal obrambnih dejstev, obdolženca zadene prekluzija pri uveljavljanju pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
Sodišče je materialnopravno pravilno uporabilo določila Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ter pravilno ugotovilo, da pri obdolžencu avtomatičnega podaljšanja ni bilo, temveč bi sam moral poskrbeti za pridobitev zdravniškega spričevala pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja .
ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 42, 43, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - akcesornost - pravica do izjave - pravica uporabe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala izvenknjižno, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavnost prenosa oz. za pridobitev pravice uporabe. Pridobiti jo je bilo mogoče le na podlagi ustreznega pravnega temelja (zakon, pravni posel, upravna ali sodna odločba). Pravica uporabe se je olastninila oz. pretvorila v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL, ko so nepremičnine postale lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njej pravico uporabe.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-2, 56/1-3, 56/1-4, 56/8, 56/10. ZP-1 člen 23, 136, 136/1, 136/1-1. Prekršajni zakon (Prekrškovni zakon, Hrvaška, 2007) člen 50, 50/1, 50/1-6, 58. Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 42.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja - jurisdikcija Republike Hrvaške
Začasni ukrep, ki je bil izrečen v zvezi z obdolženčevo pravico uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Hrvaške, se ne razteza in nima veljavnosti na območju Republike Slovenije.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - druge oblike zdravljenja - nujnost in sorazmernost ukrepa
Udeleženka ima zaradi prisotnosti duševne bolezni (paranoidna shizofrenija) hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar huje ogroža življenja drugih (nevarna je predvsem za osebe, ki mogoče imajo že določeno mesto v njenem blodnjavem sistemu kot odgovorne za določena dejanja) ter povzroča škodo sebi in drugim. Milejše oblike zdravljenje zanjo ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposobna sodelovati.
popravni sklep - vrednost točke - računska pomota - napačna uporaba materialnega prava
Uporaba napačne vrednosti odvetniške točke ni računska pomota, temveč gre za napačno uporabo materialnega prava, zato uveljavljanje le-tega ne predstavlja predloga za izdajo popravnega sklepa, temveč pritožbeni razlog.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11, 14. ZSVarPre člen 27. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje materialnega položaja družine - minimalni dohodek prosilca - nepremično premoženje - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - pravica do denarne socialne pomoči - solidarna taksna obveznost
Niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, temveč za odlog plačila sodne takse za obdobje 12 mesecev.
Predlagatelj nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za celotno ali delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zato bi morala prva tožena stranka dejstva, ki utemeljujejo njen predlog, navajati že v svojem predlogu.
Zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku, sta toženi stranki vložili skupno pritožbo. Gre za eno taksno obveznost, ki sta jo dolžni skupaj poravnati obe toženi stranki. V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038531
DZ člen 7, 7/4, 151, 151/2, 151/3, 151/4, 161, 163, 163/1, 173, 173/1. ZNP-1 člen 98. ZPP člen 72, 73, 73/5.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoj za izdajo začasne odredbe - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja otrokova korist - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - objava na spletni strani - družbena omrežja - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - varovanje otrokove koristi - vloga centra za socialno delo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - starševska skrb - sporazum staršev - časovne meje pravnomočnosti - preprečevanje stikov - stiki pod nadzorom - težko popravljiva škoda - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov - napačen pravni pouk - predlog za izločitev sodnika
Pravica otrok do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter skrb za zdravo rast in skladen osebnostni razvoj otrok ima prednost pred pravico staršev do izražanja (o otrocih) na družbenih omrežjih.
Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, sodišče mora ugotoviti njihovo ogroženost. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen. Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri predaji otrok in izpostavljenosti otrok konfliktom med starši, zato ne more povzročiti izdaje začasne odredbe o nadomestitvi soglasja v postopku preklica osebnih izkaznic mladoletnih otrok pravdnih strank in izdaje novih osebnih izkaznic.
Časovne meje pravnomočnosti ob odločanju z začasno odredbo so specifične in jih ne omeji trenutek izdaje začasne odredbe (ko kontradiktornost pogosto sploh še ni vzpostavljena), ampak trenutek odločanja o ugovoru.
Višje sodišče je že večkrat izpostavilo, da je treba k izdaji začasnih odredb v družinsko pravnih zadevah pristopiti restriktivno, saj imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, a je po drugi strani pri urejanju otrokovih stikov po razpadu družine že večkrat opozorilo, da odsotnost (osebnih) stikov z enim od staršev praviloma povzroča škodo, ki kaj hitro lahko postane zelo težko popravljiva.
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu začasne odredbe podvomi v verjetno izkazanost trditev, a ima na voljo še druge, čeravno zamudnejše vrste dokazov, pa ni prav nobenega pravno utemeljenega razloga, da bi hitelo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče pritožbo, ki jo stranka vloži sledeč napačnemu pravnemu pouku, obravnava kot pravočasno, tudi če je vložena po poteku zakonskega pritožbenega roka, a v roku iz napačnega pravnega pouka.
Pravno sredstvo stranke, ki meni, da obstajajo okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti oziroma objektivnosti, je predlog za izločitev sodnika, o katerem odloči predsednik sodišča. Iz podatkov v spisu višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica vsaj en tak predlog podala. Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, ni posebne pritožbe, mogoče ga je izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. Če se pritožnik v pritožbi zoper končno odločbo jasno in nedvoumno ne pritoži tudi zoper sklep (o zavrnitvi predloga za izločitev), ga pritožbeno sodišče ne more po uradi dolžnosti razveljaviti ali spremeniti, niti tedaj, ko bi sicer pritožbi ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038031
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prevzem blaga - dogovorjena cena - gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neprerekane trditve - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - stroški postopka - nagrada za posvet in konferenco s stranko - samostojna storitev odvetnika - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo na podlagi listin, pač pa je do svojih dejanskih zaključkov prišlo na podlagi neprerekanih oz. nezadostno prerekanih trditev tožeče stranke in v izpodbijani sodbi vsebina teh listin tudi ni povzeta. Očitki o protispisnosti v zvezi s temi listinami torej ne morejo biti utemeljeni.
V konkretnem primeru konferenca, ki je potrebna za sestavo odgovora na pritožbo, ne more predstavljati samostojne storitve in je tako nagrada za to opravilo že vsebovana v nagradi za pritožbo.