ZVEtL-1 člen 23, 23/2, 42, 43, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - akcesornost - pravica do izjave - pravica uporabe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Pravica uporabe se je v sistemu družbene lastnine lahko prenašala izvenknjižno, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavnost prenosa oz. za pridobitev pravice uporabe. Pridobiti jo je bilo mogoče le na podlagi ustreznega pravnega temelja (zakon, pravni posel, upravna ali sodna odločba). Pravica uporabe se je olastninila oz. pretvorila v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL, ko so nepremičnine postale lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njej pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039826
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 370, 370/3, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPrCP člen 32, 37, 37/1. URS člen 22.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - pravica do izjave - pravica do kontradiktornega postopka - protipravno ravnanje - kršitev cestnoprometnih predpisov - odgovornost za škodo - deljena odgovornost za škodo
32. člen ZPrCP kolesarju dovoljuje vožnjo tudi na območju za pešce, če s tem pešcev ne ogroža. Ker toženka s svojo počasno vožnjo ni nikogar ogrožala, ji ni mogoče očitati, da je ravnala protipravno. Globa, ki ji je bila naložena v plačilo s strani policije in dejstvo, da jo je plačala, na tako presojo ne vplivata.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11. ZBPP člen 13. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - neizpolnitev pogojev - ugotavljanje materialnega položaja družine - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - solidarna taksna obveznost
V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ZBPP, ki v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine, zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnega minimalnega dohodka.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi podrejeni predlog za odlog plačila sodne takse, saj bo druga tožena stranka glede na redno prejemanje mesečne pokojnine, takso brez odlašanja lahko plačala.
V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor, da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038031
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prevzem blaga - dogovorjena cena - gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neprerekane trditve - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - stroški postopka - nagrada za posvet in konferenco s stranko - samostojna storitev odvetnika - nagrada za pritožbo
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo na podlagi listin, pač pa je do svojih dejanskih zaključkov prišlo na podlagi neprerekanih oz. nezadostno prerekanih trditev tožeče stranke in v izpodbijani sodbi vsebina teh listin tudi ni povzeta. Očitki o protispisnosti v zvezi s temi listinami torej ne morejo biti utemeljeni.
V konkretnem primeru konferenca, ki je potrebna za sestavo odgovora na pritožbo, ne more predstavljati samostojne storitve in je tako nagrada za to opravilo že vsebovana v nagradi za pritožbo.
ZDZdr člen 42, 42/3. URS člen 22. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški odvetnika - kratek dopis in obvestilo - stroški za zastopanje - stroški zastopanja v postopku po zakonu o duševnem zdravju - pravica do izjave - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kar zadeva vlogo z dne 7. 7. 2020, za katero sodišče prve stopnje odvetniku ni priznalo 200 točk, ampak jo je štelo kot kratek dopis in mu po 4. točki tar. št. 39 OT priznalo 20 točk, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog zapisal, da glede na predlogu priloženi psihiatrični izvid meni, da je predlog za sprejem udeleženke na varovani oddelek utemeljen. Glede na vsebino vloge, te ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialnopravnih vprašanj, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odvetniku priznalo za to vlogo 20 točk, pravilna. Res tretji odstavek 42. člena ZDZdr predvideva, da lahko odvetnik osebe, za katero se predlaga zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, na poslani mu predlog odgovori. To je sodišče upoštevalo in odvetniku nasprotne udeleženke predlog, vložen s strani predlagatelja, poslalo. S tem je sodišče postopalo v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije, torej je bila s tem nasprotni udeleženki omogočena pravica do izjave, konkretno, da se izjasni o navedbah in stališčih predlagatelja ter da navaja argumente za svoja stališča. Vsebina te vloge pa je bila v domeni odvetnika nasprotne udeleženke in kar zadeva to, je že bilo navajano, zakaj te vloge ni mogoče šteti kot obrazloženo vlogo. Pritožbeno sodišče dodaja, da pa odgovora na predlog po ZDZdr, o katerem se odloči v nepravdnem postopku, nikakor ni mogoče enačiti z odgovorom na tožbo, vloženem v pravdnem postopku, namreč izostanek zadnjega ima posledice, dočim je vložitev odgovora na predlog po ZDZdr fakultativna, ob tem pa nevložitev tega še ne pomeni, da sodišče v postopku kot celoti ne upošteva enakega varstva pravic, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije.
Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), je odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Po slednji je odvetniku od priglašenih pritožbenih stroškov priznati 100 točk za sestavo pritožbe (2. alineja točka 3, tarifna številka 23 OT), 2 točki za materialne stroške in 22 točk kot 22 % DDV, skupaj 124 točk, oziroma, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, znesek 74,40 EUR ter je glede na že omenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv odvetnik upravičen do polovice tega zneska, torej do zneska 37,20 EUR.
stečajni postopek - stečajna masa neznatne vrednosti - brezpredmeten preizkus terjatev - pridobitev izvršilnega naslova - vprašanje obstoja prerekane terjatve - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka
Primarni namen stečajnega postopka je poplačilo upnikov. Tega namena pa v primeru, ko je stečajna masa neznatne vrednosti oziroma ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni mogoče doseči. Za takšne primere je zato v petem odstavku 378. člena ZFPPIPP določeno, da se v stečajnem postopku preizkus terjatev ne opravi, iz prvega odstavka citirane določbe ZFPPIPP pa izhaja, da se (v takšnem primeru) stečajni postopek na predlog upravitelja ali upniškega odbora konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Ker v takšni situaciji (ne glede na nezaključen pravdni postopek) ni podlage za nadaljevanje stečajnega postopka (odločba VSL Cst 405/2014 z dne 11. 9. 2014), pritožnica ima v tem kontekstu prav, da vodenje stečajnega postopka ne more biti podrejeno zgolj pridobitvi izvršilnega naslova (odločbi VSL Cst 162/2015 z dne 11. 3. 2015 in VSL Cst 147/2015 z dne 25. 3. 2015), dejansko tudi ni podlage za nadaljevanje pravdnega postopka, v katerem gre zgolj še za vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do pritožnika (stečajnega dolžnika), končanje te pravde pa ne bo omogočilo vsaj delnega poplačila upnikov (primarnega namena stečajnega postopka).
Pritožbeno sodišče je določilo maksimalno število obrokov, ki jih dopušča ZST-1, ker meni, da sicer ni pogojev za taksno oprostitev ali odlog plačila sodne takse, okoliščine konkretnega primera pa kažejo, da bi s takojšnjim plačilom sodne takse lahko prišlo do takšnega zmanjšanja sredstev družine, zaradi katerega bi lahko bila (nujna) posebna ureditev življenjskih pogojev v stanovanju, zaradi zdravstvenih težav prvo tožnika, bistveno otežena oziroma bi bila lahko v času takšnega cenovno zahtevnega opremljanja stanovanja, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se družina preživlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037727
ZST-1 člen 25, 25/3. ZPP člen 224, 337.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - določitev vrednosti zapuščine - dodatni sklep o dedovanju - čista vrednost zapuščine - podatki gurs - javna listina - pritožbena novota
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku po določbah 25. člena ZST-1 in se pri tem opre na prosti preudarek, na izjave dedičev in podatke, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev. Ker je sodišče oprlo svojo odločitev na informacijski izračun GURS, pritožnik pa ni predlagal ocenitev z izvedencem, je odločitev pravilna.
KZ-1 člen 310, 310/1. ZG člen 81a, 81a/1. ZD člen 145.
samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - razpolaganje dediča z zapuščino - zasebna tožba - konkretizacija zakonskih znakov - pogoji kaznivosti
Bistvo kaznivega dejanja samovoljnosti je, da storilec obide z zakonom predvideno pot in organe, ki so pristojni, da mu omogočijo uresničitev njegove pravice.
Celoten konkretni opis je treba obravnavati kot celoto. Drži sicer, da pravice, ki se podeljujejo v upravnem postopku, ne morejo biti predmet izvršitve kaznivega dejanja samovoljnosti, saj je pridobitev pravice odvisna od odločitve državnega organa ali nosilca javnega pooblastila, ki ima konstitutiven značaj in si je zato po naravi stvari ni mogoče prilastiti. Vendar odsotnost odločbe nosilca javnega pooblastila Zavoda za gozdove o poseku dreves v gozdu ne pomeni zgolj protipravnosti do javnega interesa, pač pa tudi do zasebnega interesa, ker imajo sodediči in solastniki interes za varstvo gospodarske in ekološke funkcije svoje lastnine. Jasno je tudi, da posek že sam po sebi predstavlja korenit poseg v lastninsko pravico (so)lastnikov gozda. Zaradi take sečnje ima gozd lahko manjšo vrednost, zato je prizadet tudi zasebni interes sodedičev in solastnikov.
Očitek, da je osumljeni opravil sečnjo v nasprotju z upravnim pravom v fazi odprtega zapuščinskega postopka in brez soglasja zasebne tožilke kot sodedinje kaže, da naj bi osumljeni ravnal protipravno v razmerju do zasebnega interesa, ki je varovan v zapuščinskem postopku. Ne drži, da pri odsotnosti soglasja sodediča ne bi bil udeležen noben pristojni organ, in sicer sodišče. Sodedič namreč ne sme sam razpolagati z zapuščino, kajti do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Sodedič lahko počaka na sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku. Kadar pa ne želi čakati in če nima soglasja sodediča, mora ubrati pravno pot, da doseže želeno razpolaganje. V primeru, ko se dediči ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, lahko v zapuščinskem postopku vsak od dedičev zahteva od sodišča, da postavi upravitelja, ki upravlja dediščino za vse ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Splošno znano je, da morajo sodediči razmerja, v primeru medsebojnega nestrinjanja, urediti po sodni poti in da ima sodedič na voljo civilnopravne zahtevke. Opis te pravne poti za utemeljitev zakonskega znaka samovoljnosti sicer ni potreben.
Tožnik je tožbo umaknil zato, ker je pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki zoper drugega toženca vložil istovrstno tožbo. To pa ni razlog, ki bi ga bilo mogoče subsumirati pod prej citirani drugi del prvega odstavka 158. člena ZPP, zato mora tožnik tožencema utemeljeno povrniti nastale pravdne stroške.
zavrženje predloga za obnovo postopka - delni odvzem poslovne sposobnosti - bistvene sestavine predloga - razlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepopoln predlog - rok za vložitev predloga
Določba 398. člena ZPP nalaga sodišču, da prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže. To določbo je sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi utemeljeno uporabilo, ko je v predhodnem postopku ugotovilo odsotnost nujnih sestavin predloga. ZPP v prvem odstavku 398. člena opredeljuje kot nepopoln tisti predlog za obnovo postopka, ki nima sestavin, predpisanih v drugem odstavku 397. člena ZPP. V predlogu je treba navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo predlagateljeve navedbe.
ZPP člen 108, 108/1, 212. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nesklepčen predlog za oprostitev - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pandemija - manjkajoča trditvena podlaga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge
Ob nesklepčnem taksnem predlogu opozarjanje na splošno gospodarsko situacijo, tudi če bi bilo pravočasno podano, ne predstavlja tiste manjkajoče navedbe, ki bi nesklepčen predlog napravila sklepčnega.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima toženka v Avstriji odprt še en račun in da podatkov o stanju na tem računu nima. Ali je to zamolčanje botrovalo zavrnitvi toženkinega predloga, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Zato, da bi lahko vplivalo, bi moralo sodišče skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvati toženko, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Sicer pa tak postopek zaradi nepotrebnosti odpade, kadar je predlog nesklepčen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00039530
SPZ člen 48, 95, 96, 96/5. OZ člen 194.
povrnitev vlaganj - izgubljeni dobiček - najemna pogodba za poslovni prostor - vlaganja v najeto nepremičnino - soglasje za vlaganja - trditveno in dokazno breme stranke
Tožničina trditvena podlaga glede zahtevka na plačilo izgubljenega dobička ni zadostna, saj je tožnica navedla zgolj prihodke, ni pa navedla ničesar o tem, kakšne odhodke bi imela. Sodna praksa namreč nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov. Pojem izgubljenega dobička namreč predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037848
ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 350, 350/2, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
postopek v sporu majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - sodnik posameznik - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - kontradiktoren postopek - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pritožbena graja glede neizvedenih dokazov je usmerjena v razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se lahko stranka v sporih majhne vrednosti zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritoži le, v kolikor gre za kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. V kolikor sodišče ne izvede predlaganih dokazov brez utemeljenega razloga lahko to v skladu s sodno prakso predstavlja kršitev pravice do izjave in kontradiktornega postopka, ki se uveljavlja v dometu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ta razlog pa višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato mora stranka navesti in konkretizirati tak pritožbeni razlog. Pritožba tega ni storila, saj ne navaja, da bi ji bilo onemogočeno postopanje pred sodiščem, kršena pravice do izjave ali konktradiktornega postopka. Njena kritika je praktično v celoti usmerjena v ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno. S tem pa ne more uspeti, saj kot že obrazloženo, to ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga v sporih majhne vrednosti.
premoženjska škoda - inflacija - zakonske zamudne obresti - višina škode - sodni izvedenec - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - potrebni pravdni stroški
Za tožnika, kljub dejstvu, da je šlo za njegovo vozilo, ni podatka v spisu, da bi bil vešč znanj iz področja avtomobilske stroke. Gre torej za laika, ki se je kot takšen opravičljivo lahko oprl na ugotovitve sodnega izvedenca avtomobilske stroke o pošteni tržni vrednosti njegovega vozila in nastali škodi.
Zato tudi, če se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon določa drugače, kar kaže na zmotno uporabo materialnega prava (glej drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) s strani sodišča prve stopnje, v tem delu pritožbi toženke ni mogoče ugoditi. Zoper sodbo se je namreč pritožila le toženka, zato je ni mogoče spremeniti v njeno škodo, saj pri odločanju pritožbenega sodišča velja prepoved tako imenovane reformatio in peius iz 359. člena ZPP.
Povedano drugače, zakonske zamudne obresti so pravilno prisojene od (zapadlosti) nastanka premoženjske škode dalje.
Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 914/2013 z dne 23.5.2013, s katero mu je bila dodeljena Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka (razen plačila sodne takse), ne obsega nagrade za (izvensodni) pravni posel (sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka) in nagrade za pritožbeni postopek, oboje skupaj z 22% DDV. Predmetno izhaja iz drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in vsebine izdane odločbe o Bpp.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00038779
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
denarna kazen - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Dvoma v zaključke sodišča prve stopnje pa pritožba ne more vzbuditi niti glede izrečene denarne kazni, za katero je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je bila obsojencu glede na njegovo premoženjsko stanje izrečena posebej omiljena in nizka denarna kazen, ki je za očitano kaznivo dejanje predpisana kot obvezna in jo je sodišče prve stopnje moralo izreči.
Ker mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ) mora sodišče oškodovancu prisoditi odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v bruto znesku.
Skladno z ustaljeno sodno prakso pripadajo pripadnikom SV zakonske zamudne obresti od odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek od prvega dne po zaključku misije, saj je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo.
tožena stranka - samostojni podjetnik - pravna oseba - subjektivna sprememba tožbe - privolitev
Sodišče prve stopnje tožnikovemu sklicevanju na okoliščino pravnega nasledstva utemeljeno ni sledilo in subjektivne spremembe tožbe pravilno ni dovolilo.
Upoštevalo je, da je bil A.A. s. p. izbrisan iz sodnega registra 31. 5. 2015, njegovo podjetje pa prenešeno na pravno osebo transport A.A. d. o. o. Ker je bil tožnik od 1. 6. 2015 dalje zaposlen pri pravni osebi transport A.A. d. o. o., za vtoževane terjatve iz tega obdobja vprašanje pravnega nasledstva samostojnega podjetnika ni pomembno.
To, da je s 1. 6. 2015 res prišlo do zatrjevanega univerzalnega pravnega nasledstva, pa je glede terjatev iz časa tožnikove zaposlitve pri samostojnem podjetniku lahko relevantno le za vprašanje pasivne legitimacije tožene stranke po materialnem pravu, ne pa tudi za presojo izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim je pomembna okoliščina, da ni podano pravno nasledstvo v procesnem smislu. V času trajanja spora namreč ni prišlo do prenehanja subjekta (samostojnega podjetnika) in tako tudi ne do prevzema procesno pravnega položaja (s strani družbe).
Regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, da se izdaja takšne začasne odredbe, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, po ustaljeni sodni praksi dopušča le izjemoma, v nujnih primerih in sicer le takrat, ko terjatve ali pravice strank ogroža možnost, da še v teku sodnega postopka pride do takšnih sprememb spornega razmerja, zaradi katerih sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.