Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da predlagana izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi bila niti pravična, niti smotrna. Glede na njegov izredno obširen izpisek iz kazenske evidence pa obdolženec tudi ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za alternativni način izvrševanja kazenske sankcije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica, ki bi morala kot odrasla oseba in strokovnjakinja s področja dela z otroki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo pridružene tudi druge motnje, znižano intelektualno sposobnost in prilagoditvene spretnosti, grobo kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, je izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka ter ustreznega strokovnega, objektivnega in etičnega postopanja v odnosu do otrok (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 79/2018) brez dvoma onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, še posebej, ker je ravno v povezavi z delovnim razmerjem delavcev v vzgojno‒pedagoškem procesu bistvena okoliščina prav zaupanje med vsemi udeleženci (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 101/2017).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpuščanje delavcev je bila posledica zmanjšanja naročil prevozov. Tožena stranka je v spornem obdobju odpustila 17 delavcev. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da potrebe tožene stranke po tožnikovem delu dejansko ni bilo.
Ker mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ) mora sodišče oškodovancu prisoditi odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v bruto znesku.
ZNP člen 37. ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5. ZVEtL-1 člen 27, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - popolnost predloga - navedba udeležencev - navedba dejstev - zadostno število izvodov - zavrženje predloga - pridobitev položaja udeleženca - udeleženec postopka
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala predlagateljica za popolnost predloga navesti udeležence postopka. Udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča so (vsaj) tisti, ki so bili udeleženci v prvotnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem je predlagateljica vložila svoj predlog. Sodišče namreč z razdružitvijo tega postopka in ločenim obravnavanjem predlogov ne more izključiti (prvotnih) udeležencev (postopka za vzpostavitev etažne lastnine) iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča ter nato predlagateljici naložiti odprave s tem povzročene pomanjkljivosti.
Predlagateljica pa bi morala predložiti po en izvod predloga za te udeležence in sodišče; navesti dejstva, pomembna za odločitev, in predložiti dokaze. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožnica ne nasprotuje, predlagateljica predloga ni vložila v zadostnem številu za vse udeležence postopka, ni navedla dejstev, pomembnih za odločitev o predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča in predložila dokazov v zvezi s tem predlogom, čeprav ji je sodišče prve stopnje to naložilo in jo opozorilo na posledice opustitve.
Z zavrženjem predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam v tej zadevi sodišče prve stopnje ni v ničemer poseglo v prvotni postopek za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem predlagateljica ohranja položaj udeleženke.
pravna narava pogodbe - pravni temelj terjatve - pripoznava dolga - pogodba o pripoznavi dolga
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da gre pri Kreditni pogodbi za navadno kreditno pogodbo, kot to trdi pritožnica, temveč za dogovor med pravdnima strankama, s katerim je tožena stranka priznala obstoj svoje obveznosti (dolga) do tožeče stranke, ki predstavlja kupnino za licenco eCTD, in se zavezala obročno odplačevati ta dolg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041765
KZ-1 člen 38, 148, 148/1, 148/2. ZASP člen 2, 111, 111/3, 113, 113/1, 113/1-2. ZKP člen 402, 402/3.
uvedba preiskave - utemeljen sum - kršitev materialnih avtorskih pravic - tiha blanketa - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dopolnilna norma - pravica do predelave - namen in pogoji za preiskavo
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon.
Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je ta terjatev nižja in da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta. Vsled navedenemu so utemeljeni pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040697
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 41, 53, 53/2.. OZ člen 165, 299.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10, 10/1, 10/3, 10/4.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - dnevni počitek - zakonske zamudne obresti - dodatek za posebne pogoje dela
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se pogoj iz zadnjega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami o določitvi relevantnega območja s strani ministra nanaša le na določitev dodatka iz drugega odstavka 10. člena Uredbe (ki je bil tožniku priznan in izplačan), ne pa tudi na določitev dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe, ki je bil predmet tožnikovega zahtevka. Ni torej sledilo naziranju toženke, pri katerem vztraja v pritožbi, da tožnik do vtoževanega dodatka po prvem odstavku 10. člena Uredbe ne more biti upravičen, ker zanj ne obstaja pravna podlaga, saj je bila višina dodatka določena z odredbo o določitvi dodatkov z dne 31. 7. 2013, iz katere pa izhaja zgolj upravičenje do dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja zaradi visoke onesnaženosti okolja in izpostavljenosti kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, ne pa tudi iz drugih razlogov. Ker sodišče tega napačno ni upoštevalo, je samo v dokaznem postopku raziskovalo okoliščine za priznanje dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe ter tožnikovemu zahtveku iz tega naslova napačno ugodilo.
Regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, da se izdaja takšne začasne odredbe, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, po ustaljeni sodni praksi dopušča le izjemoma, v nujnih primerih in sicer le takrat, ko terjatve ali pravice strank ogroža možnost, da še v teku sodnega postopka pride do takšnih sprememb spornega razmerja, zaradi katerih sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/3, 23/4.. ZPP člen 274.. ZKolP člen 19, 19/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 11.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - zavrženje predloga - postopek za mirno rešitev spora - arbitraža - interesni spor - sodna pristojnost
Posredovanje in arbitraža sta opciji, ki ju stranki lahko uporabita ali ne, in lahko neposredno uporabita sodno varstvo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagatelj po neuspešnem pogajanju ni bil dolžan sprožiti postopka posredovanja ali arbitraže pred uveljavljanjem sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga lahko odločilo o zavrženju, ne da bi počakalo na odgovor predlagatelja, saj to lahko stori kadarkoli, če ugotovi, da ni podana sodna pristojnost sodišča za odločanje o zadevi.
Predlagatelj je uveljavljal predlog za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil drugi odstavek 6. člena KPES, ker s predlagateljem ni do konca maja 2018 sklenil dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in politiki plač, upoštevajoč uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju dejavnosti v gospodarstvu RS. Zahteval je, naj sodišče odloči, da se najnižje mesečne osnovne plače oziroma izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede za dejavnosti, ki jih zajema KPES, upoštevajoč uradne podatke Statičnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju in dejavnosti v gospodarstvu RS, s 1. 6. 2018 zvišajo za 7,2 %.
Gre za interesni spor v smislu prvega odstavka 19. člena ZKolP. Sodišče ne more samo nadomestiti pogodbene volje strank oziroma gre pri dogovoru za vprašanje avtonomije strank, v katero sodišče ne sme posegati, zato ni podana sodna pristojnost za odločanje o predlogu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00038779
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a.
denarna kazen - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Dvoma v zaključke sodišča prve stopnje pa pritožba ne more vzbuditi niti glede izrečene denarne kazni, za katero je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je bila obsojencu glede na njegovo premoženjsko stanje izrečena posebej omiljena in nizka denarna kazen, ki je za očitano kaznivo dejanje predpisana kot obvezna in jo je sodišče prve stopnje moralo izreči.
ZGD-1 člen 38.a, 38.a/4, 38.a/9, 507, 507/2, 508, 526.
odprava nasprotij - direktor družbe - ničnost posojilne pogodbe
ZGD-1 v 38.a členu ureja vprašanje obvladovanja nasprotij interesov z namenom, da se odpravijo in pravno obvladajo, ter da se zagotovi preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim. Zakonodajalec je zato predvidel ravnanja oseb (članov organov vodenja in nadzora), na strani katerih obstoji nasprotje interesov, določil pogoje za veljavno sklepanje pravnih poslov in sankcije za primer neizpolnitve določenih pogojev.
Zakonodajalec je v določbi 38.a člena ZGD-1 normativno uredil vprašanje obvladovanja nasprotja interesov kot izjemno pomembnega področja pri poslovanju gospodarskih subjektov z vidika preprečevanja osebnih ekonomskih interesov posameznikov, ki niso združljivi z interesi družbe. Prav zaradi takšnih gospodarsko in splošno družbeno nesprejemljivih ravnanj posameznikov je zakon kot posledico kršitev oziroma nespoštovanja v tej zakonski določbi določenih pravil za veljavnost pravnih poslov predpisal ničnost kot najstrožjo sankcijo. V obravnavanem primeru je bil namen zakonodajalca povsem očiten: pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s četrtim odstavkom 38.a členom ZGD-1, ker zahtevano soglasje k njegovi sklenitvi ni bilo pridobljeno, je ničen. Zaradi pomembnosti področja, ki ga določba 38.a člena ZGD-1 ureja in ki določa jasno obveznost članov organov vodenja in nadzora, kadar nastane konflikt interesov, je še posebej pomembna in potrebna restriktivna razlaga namena te zakonske določbe, da če obveznost ni izpolnjena oziroma soglasje ni podano, je pravni posel ničen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - poslovno stanovanjski objekt - skupno pripadajoče zemljišče - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža - stavbišče - dejanska raba - pretekla raba zemljišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - delitev stvari - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - ugotovitev obstoja služnosti - temeljni namen zakona - pravica do izjave
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in naravo nepravdnega postopka in dejstvo, da je v njem prišlo tudi do delitve stvari, je sodišče pravilno smiselno uporabilo določilo 125. člena ZNP o ustanovitvi stvarne služnosti po uradni dolžnosti. Drži sicer, da ZVEtL-1 takšnega položaja izrecno ne ureja (ne gre namreč za ugotavljanje obstoja ali neobstoja služnosti, temveč novo ustanovitev), vendar sprejeta pragmatična odločitev ni v nasprotju z namenom zakona, torej uskladitvijo evidenc z dejanskim položajem nepremičnin, tudi ob upoštevanju kriterija redne rabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00039009
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZFPPIPP člen 408, 408/2.
bistvena kršitev določb postopka - priznana terjatev v stečaju - zavrženje tožbe - osebni stečaj
Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice zavreči, ne pa da je zahtevek zavrnilo.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna določitev stikov - določitev stikov z otrokom - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - prepoved približevanja - družinska sistemska psihoterapija
Že sam obstoj ukrepov po ZPND preprečuje ugoditev predlogu predlagatelja za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo ter selitev nasprotne udeleženke iz skupnega stanovanja, saj bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravnomočno izdano odločbo v postopku po ZPND. Z izpodbijano odločbo je prvo sodišče upoštevalo izjemo od navedenih prepovedi ter odločilo o začasnih stikih predlagatelja z otroki.
Okoliščina, da starejša otroka dejansko nimata stikov z materjo, ni v njuno korist, zato lahko v takšnih situacijah sodišče prve stopnje poseže po uradni dolžnosti po začasnih ukrepih, kot je ukrep vključitve v družinsko sistemsko psihoterapijo.
tožena stranka - samostojni podjetnik - pravna oseba - subjektivna sprememba tožbe - privolitev
Sodišče prve stopnje tožnikovemu sklicevanju na okoliščino pravnega nasledstva utemeljeno ni sledilo in subjektivne spremembe tožbe pravilno ni dovolilo.
Upoštevalo je, da je bil A.A. s. p. izbrisan iz sodnega registra 31. 5. 2015, njegovo podjetje pa prenešeno na pravno osebo transport A.A. d. o. o. Ker je bil tožnik od 1. 6. 2015 dalje zaposlen pri pravni osebi transport A.A. d. o. o., za vtoževane terjatve iz tega obdobja vprašanje pravnega nasledstva samostojnega podjetnika ni pomembno.
To, da je s 1. 6. 2015 res prišlo do zatrjevanega univerzalnega pravnega nasledstva, pa je glede terjatev iz časa tožnikove zaposlitve pri samostojnem podjetniku lahko relevantno le za vprašanje pasivne legitimacije tožene stranke po materialnem pravu, ne pa tudi za presojo izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim je pomembna okoliščina, da ni podano pravno nasledstvo v procesnem smislu. V času trajanja spora namreč ni prišlo do prenehanja subjekta (samostojnega podjetnika) in tako tudi ne do prevzema procesno pravnega položaja (s strani družbe).
pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 212. ZGD-1 člen 4, 4/1, 580, 580/6, 618, 618/2, 623, 623/6.
prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - združitev družb - pripojitev - prevzemna družba - univerzalno pravno nasledstvo - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe
Po jasni in nedvoumni določbi šestega odstavka 580. člena v zvezi z drugim odstavkom 618. člena ZGD-1 na pravno naslednico preidejo vse pravice in obveznosti prevzete družbe, pri čemer pa glede na besedilo te določbe ni relevantno, ali so bile te tudi navedene v pogodbi o pripojitvi ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00037991
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 19. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 136, 137.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela - stroški zdravljenja delavca - poškodba pri delu - lestev - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - navodila nadrejenega - povečana nevarnost - neskrbno čiščenje - delovna sredstva - domneva krivde - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - deljena odškodninska odgovornost - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - samovolja - opustitev varnostnih ukrepov
Merila za doseganje potrebne ravni skrbnosti delodajalca so v sodni praksi postavljena razmeroma visoko.
Ker nadrejeni delavec ni dal delavcu natančnih navodil glede izvedbe generalnega čiščenja (kaj in kje je treba počistiti, kako in kdaj je treba naloženo delo opraviti), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka delo generalnega čiščenja slabo organizirala in s tem kršila določila 19. člena ZVZD-1. Tožena stranka je namreč s takšnim ravnanjem dopuščala možnost, da si delavci sami razlagajo katere prostore je treba očistiti, kako je treba očistiti in do kdaj je treba naloženo delo opraviti (kako se mudi z izvedbo čiščenja). Takšno ravnanja pa, kot je pojasnil tudi izvedenec, povečuje možnost nastanka nezgod in poškodb.
Dejstvo, da so bile v prostorih tožene stranke delavcu na voljo tudi druge lestve, ki so ustrezale zahtevanim standardom, lahko v tem primeru vpliva le na vzpostavitev soodgovornosti delavca, ne pa tudi na (ne)obstoj kršitve s strani delodajalca. Delodajalec bi namreč moral neustrezno lestev odstraniti. Ker tega ni storil, je dopuščal možnost njene uporabe.
Krivda tožene stranke se domneva. Tožena stranka se odgovornosti za nastalo škodo lahko razbremeni le, če ji v okviru določil OZ o obrnjenem dokaznem bremenu uspe dokazati, da je v konkretnem primeru ravnala tako, kot bi morala, ali da v konkretnem primeru na njeni strani ni bila prisotna kakršnakoli stopnja krivde. Torej, da je pri sprejemu in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ravnala skrbno in ji zato v zvezi s konkretno nezgodo pri delu ni mogoče očitati niti malomarnosti.
Pomanjkanje navodil oziroma slaba organizacija delovnega procesa namreč delavca pri izvedbi enostavnih opravil, glede katerih delavec ne potrebuje nadzora ne razbremeni dolžnosti spoštovanja in izvajana ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker teh ukrepov delavec, čeprav je bil oziroma bi moral biti z njimi seznanjen, ni spoštoval, je ravnal samovoljno.