prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - vročitev sklepa - fikcija vročitve
Pritožba toženke je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ ter tretjim odstavkom 9. člena ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče moralo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP).
pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.
ZGD-1 člen 38.a, 38.a/4, 38.a/9, 507, 507/2, 508, 526.
odprava nasprotij - direktor družbe - ničnost posojilne pogodbe
ZGD-1 v 38.a členu ureja vprašanje obvladovanja nasprotij interesov z namenom, da se odpravijo in pravno obvladajo, ter da se zagotovi preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim. Zakonodajalec je zato predvidel ravnanja oseb (članov organov vodenja in nadzora), na strani katerih obstoji nasprotje interesov, določil pogoje za veljavno sklepanje pravnih poslov in sankcije za primer neizpolnitve določenih pogojev.
Zakonodajalec je v določbi 38.a člena ZGD-1 normativno uredil vprašanje obvladovanja nasprotja interesov kot izjemno pomembnega področja pri poslovanju gospodarskih subjektov z vidika preprečevanja osebnih ekonomskih interesov posameznikov, ki niso združljivi z interesi družbe. Prav zaradi takšnih gospodarsko in splošno družbeno nesprejemljivih ravnanj posameznikov je zakon kot posledico kršitev oziroma nespoštovanja v tej zakonski določbi določenih pravil za veljavnost pravnih poslov predpisal ničnost kot najstrožjo sankcijo. V obravnavanem primeru je bil namen zakonodajalca povsem očiten: pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s četrtim odstavkom 38.a členom ZGD-1, ker zahtevano soglasje k njegovi sklenitvi ni bilo pridobljeno, je ničen. Zaradi pomembnosti področja, ki ga določba 38.a člena ZGD-1 ureja in ki določa jasno obveznost članov organov vodenja in nadzora, kadar nastane konflikt interesov, je še posebej pomembna in potrebna restriktivna razlaga namena te zakonske določbe, da če obveznost ni izpolnjena oziroma soglasje ni podano, je pravni posel ničen.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je ta terjatev nižja in da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta. Vsled navedenemu so utemeljeni pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker v navedbah tožene stranke ni podatka o tem, kdaj in koga naj bi M. Č. ustno zaprosila za podaljšanje najemne pogodbe, bi bilo njeno zaslišanje zgolj informativni dokaz, ki v pravdnem postopku ni dovoljen. Novejši pogledi sicer zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru individualizirati. Ob tem je vezano na merila, določena v 179. členu OZ, in sicer mora upoštevati: stopnjo telesnih in duševnih bolečin ter njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pri čemer višina odškodnine ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati mora biti odškodnina določena objektivno, upoštevajoč razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, ter primerjavo z odškodninami za podobno škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Delodajalec lahko utemeljeno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu ob ponavljanju kršitev iz delovnega razmerja, tudi če kršitve same po sebi niso posebej hude, gre pa za ponavljanje kršitev.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - poslovno stanovanjski objekt - skupno pripadajoče zemljišče - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža - stavbišče - dejanska raba - pretekla raba zemljišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - delitev stvari - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - ugotovitev obstoja služnosti - temeljni namen zakona - pravica do izjave
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in naravo nepravdnega postopka in dejstvo, da je v njem prišlo tudi do delitve stvari, je sodišče pravilno smiselno uporabilo določilo 125. člena ZNP o ustanovitvi stvarne služnosti po uradni dolžnosti. Drži sicer, da ZVEtL-1 takšnega položaja izrecno ne ureja (ne gre namreč za ugotavljanje obstoja ali neobstoja služnosti, temveč novo ustanovitev), vendar sprejeta pragmatična odločitev ni v nasprotju z namenom zakona, torej uskladitvijo evidenc z dejanskim položajem nepremičnin, tudi ob upoštevanju kriterija redne rabe.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040697
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 41, 53, 53/2.. OZ člen 165, 299.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10, 10/1, 10/3, 10/4.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - dnevni počitek - zakonske zamudne obresti - dodatek za posebne pogoje dela
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se pogoj iz zadnjega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami o določitvi relevantnega območja s strani ministra nanaša le na določitev dodatka iz drugega odstavka 10. člena Uredbe (ki je bil tožniku priznan in izplačan), ne pa tudi na določitev dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe, ki je bil predmet tožnikovega zahtevka. Ni torej sledilo naziranju toženke, pri katerem vztraja v pritožbi, da tožnik do vtoževanega dodatka po prvem odstavku 10. člena Uredbe ne more biti upravičen, ker zanj ne obstaja pravna podlaga, saj je bila višina dodatka določena z odredbo o določitvi dodatkov z dne 31. 7. 2013, iz katere pa izhaja zgolj upravičenje do dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja zaradi visoke onesnaženosti okolja in izpostavljenosti kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, ne pa tudi iz drugih razlogov. Ker sodišče tega napačno ni upoštevalo, je samo v dokaznem postopku raziskovalo okoliščine za priznanje dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe ter tožnikovemu zahtveku iz tega naslova napačno ugodilo.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev tožbe v odgovor
Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve tožbe in poziva k odgovoru nanjo, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni sodišču predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi pritrdilo trditvam, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00038757
ZPP člen 214. OZ-UPB1 člen 190, 193, 195.
osebno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zavarovalna vsota - pobot - doživetje
Tožnica je toženki (nesporno) na podlagi pravnomočne sodbe in pod grožnjo izterjave 29.11.2012 izplačala 13.414,92 EUR s pridržkom, da bo v primeru uspeha z revizijo izplačano zahtevala nazaj. Toženki bi na dan doživetja 1.9.2016 (nesporno) pripadla po zavarovalni pogodbi zavarovalna vsota v višini 13.558,60 EUR. Predmetna zneska sta le navidezno podobne višine, saj tožnica upoštevaje omenjeni pridržek utemeljeno in skladno s sodno prakso omenjeno plačilo zahteva s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi).
Tožnica je namreč z modificiranim zahtevkom v ponovljenem sojenju upoštevala toženkin zahtevek po nasprotni tožbi, ki izhaja iz zneska zavarovalne vsote na dan doživetja v višini 13.558,60 EUR, na način, da je opravila materialno pravni pobot s svojim zahtevkom, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, na dan 1.9.2016 (dan doživetja). Povedano drugače, toženkina (manjša) nasprotna terjatev do tožnice na dan doživetja je bila v celoti pobotana s tožničino (zaradi do takrat nastalih pripadkov večjo) terjatvijo, zato je toženkin nasprotni tožbeni zahtevek neutemeljen in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega modificiranega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00039009
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZFPPIPP člen 408, 408/2.
bistvena kršitev določb postopka - priznana terjatev v stečaju - zavrženje tožbe - osebni stečaj
Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice zavreči, ne pa da je zahtevek zavrnilo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 212. ZGD-1 člen 4, 4/1, 580, 580/6, 618, 618/2, 623, 623/6.
prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - združitev družb - pripojitev - prevzemna družba - univerzalno pravno nasledstvo - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe
Po jasni in nedvoumni določbi šestega odstavka 580. člena v zvezi z drugim odstavkom 618. člena ZGD-1 na pravno naslednico preidejo vse pravice in obveznosti prevzete družbe, pri čemer pa glede na besedilo te določbe ni relevantno, ali so bile te tudi navedene v pogodbi o pripojitvi ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpuščanje delavcev je bila posledica zmanjšanja naročil prevozov. Tožena stranka je v spornem obdobju odpustila 17 delavcev. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da potrebe tožene stranke po tožnikovem delu dejansko ni bilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00037991
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 19. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 136, 137.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela - stroški zdravljenja delavca - poškodba pri delu - lestev - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - navodila nadrejenega - povečana nevarnost - neskrbno čiščenje - delovna sredstva - domneva krivde - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - deljena odškodninska odgovornost - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - samovolja - opustitev varnostnih ukrepov
Merila za doseganje potrebne ravni skrbnosti delodajalca so v sodni praksi postavljena razmeroma visoko.
Ker nadrejeni delavec ni dal delavcu natančnih navodil glede izvedbe generalnega čiščenja (kaj in kje je treba počistiti, kako in kdaj je treba naloženo delo opraviti), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka delo generalnega čiščenja slabo organizirala in s tem kršila določila 19. člena ZVZD-1. Tožena stranka je namreč s takšnim ravnanjem dopuščala možnost, da si delavci sami razlagajo katere prostore je treba očistiti, kako je treba očistiti in do kdaj je treba naloženo delo opraviti (kako se mudi z izvedbo čiščenja). Takšno ravnanja pa, kot je pojasnil tudi izvedenec, povečuje možnost nastanka nezgod in poškodb.
Dejstvo, da so bile v prostorih tožene stranke delavcu na voljo tudi druge lestve, ki so ustrezale zahtevanim standardom, lahko v tem primeru vpliva le na vzpostavitev soodgovornosti delavca, ne pa tudi na (ne)obstoj kršitve s strani delodajalca. Delodajalec bi namreč moral neustrezno lestev odstraniti. Ker tega ni storil, je dopuščal možnost njene uporabe.
Krivda tožene stranke se domneva. Tožena stranka se odgovornosti za nastalo škodo lahko razbremeni le, če ji v okviru določil OZ o obrnjenem dokaznem bremenu uspe dokazati, da je v konkretnem primeru ravnala tako, kot bi morala, ali da v konkretnem primeru na njeni strani ni bila prisotna kakršnakoli stopnja krivde. Torej, da je pri sprejemu in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ravnala skrbno in ji zato v zvezi s konkretno nezgodo pri delu ni mogoče očitati niti malomarnosti.
Pomanjkanje navodil oziroma slaba organizacija delovnega procesa namreč delavca pri izvedbi enostavnih opravil, glede katerih delavec ne potrebuje nadzora ne razbremeni dolžnosti spoštovanja in izvajana ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker teh ukrepov delavec, čeprav je bil oziroma bi moral biti z njimi seznanjen, ni spoštoval, je ravnal samovoljno.
V skladu s teorijo in sodno prakso ustavitev izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, izvršilni postopek ni končan, če upnik pravočasno (pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe) predlaga novo izvršilno sredstvo.
Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v nasprotju z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami določilo kot trenutek začetka teka zastaralnega roka ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine, čeprav je izvršba na dolžnikovo plačo še tekla in izvršilni postopek zoper glavnega dolžnika ni bil končan, ko je bil 7. 6. 2018 vložen predlog za izvršbo (torej tožba) zoper toženko.
SPZ člen 28, 95, 95/2, 96, 231. OZ člen 193, 198, 299.
podaritev deleža na skupnem premoženju zakoncu - osebna služnost - osebna služnost stanovanja - ustanovitev osebne služnosti - soglasje solastnika - deleži na nerazdeljeni stvari - nerazdeljena solastnina - užitek na solastniškem deležu - nično pogodbeno določilo - obogatitveni zahtevek - izbrisna tožba - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - plačilo za uporabo stvari - neupravičena uporaba tuje stvari - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - dovoljenje za brezplačno bivanje - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo enotnosti glavne obravnave - obseg koristi - vrnitev prejete koristi - zakonske zamudne obresti
Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, vsakemu od solastnikov pa pripada računsko določen idealni delež te stvari. Solastnik zato sam ne more ustanoviti osebne služnostne pravice stanovanja, saj se ta nanaša na realni in ne idealni del nepremičnine, temveč ima zgolj pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Toženka zato po darilni pogodbi s solastnicama ni mogla veljavno pridobiti osebne služnosti na stanovanju v nadstropju, takšno pogodbeno določilo je nično in zoper tožnika ne more učinkovati.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da predlagana izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi bila niti pravična, niti smotrna. Glede na njegov izredno obširen izpisek iz kazenske evidence pa obdolženec tudi ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za alternativni način izvrševanja kazenske sankcije.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98.. ZPP člen 362, 362/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev
Poslovni razlog iz prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je podan, če preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Poslovni razlog je podan med drugim tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Organizacijska sprememba, kot je porazdelitev nalog med druge zaposlene, predstavlja utemeljen (organizacijski) poslovni razlog. Prerazporeditev dela tožničinih nalog na delavca, ki je delo opravljal na drugem delovnem mestu kot tožnica, tj. delovnem mestu izvršilnega direktorja, zato sama po sebi še ne utemeljuje zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno uporabilo določbo 98. člena ZDR-1 glede obveznosti tožene stranke v primeru kolektivnega odpusta, ne da bi tožnica v postopku sploh zatrjevala spornost dejstev v zvezi s to določbo oziroma so bile trditve s tem v zvezi podane prepozno. Tožnica je trditve, da bi morala tožena stranka v zvezi z več odpusti delavcev sprejeti program razreševanja delavcev, kot to določa 98. člena ZDR-1, podala šele v ponovljenem postopku po razveljavitvi odločb prvo in drugostopenjskega sodišča s strani revizijskega sodišča. V zvezi s tem pa ni navedla, zakaj novih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v dotedanjem postopku. Stranke smejo v ponovljenem sojenju na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti, oziroma predložiti. Tako je namreč določeno v drugem odstavku 362. člena ZPP in pomeni, da so stranke glede podajanja novot v ponovljenem sojenju, razen kadar gre za opravičene razloge, prekludirane.
pravna narava pogodbe - pravni temelj terjatve - pripoznava dolga - pogodba o pripoznavi dolga
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da gre pri Kreditni pogodbi za navadno kreditno pogodbo, kot to trdi pritožnica, temveč za dogovor med pravdnima strankama, s katerim je tožena stranka priznala obstoj svoje obveznosti (dolga) do tožeče stranke, ki predstavlja kupnino za licenco eCTD, in se zavezala obročno odplačevati ta dolg.