ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
Opis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ člen 14.. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - majhna tatvina - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Stališče, da majhna vrednost ukradene stvari ne pomeni, da v ravnanju niso podani vsi znaki kaznivega dejanja tatvine, oziroma da kazenskopravnega instituta dejanja majhnega pomena, kot ga je urejal 14. člen KZ, ni mogoče neposredno prenašati in upoštevati pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo že zavzeto v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 361/2007). Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. alineji prvega odstavka 111. člena takrat veljavnega ZDR oziroma 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, delodajalec ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanje, temveč ali je kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja. V nasprotju s tem je bilo dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ opredeljeno kot dejanje, ki ima sicer v zakonu določene znake kaznivega dejanja, ni pa kaznivo dejanje - zaradi majhnega pomena. Pomen kršitve pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja se pri izredni odpovedi ne presoja po določbah kazenskega prava, ampak se ob ugotovitvi kršitve z znaki kaznivega dejanja z upoštevanjem vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank presoja, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR oziroma prvi odstavek 109. člena ZDR-1), ta presoja pa je seveda drugačna od presoje v smislu kazenskopravnega instituta dejanja majhnega pomena.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - nepopoln predlog
Tožeča stranka ne zanika, da ne bi prejela sklepa s pozivom na podlagi fikcije vročitve 20. 6. 2020 in da v danem roku ni ravnala skladno z navodilom sodišča v sklepu (7. točka obrazložitve sklepa). Iz spisa je razvidno, da na poziv sodišča prve stopnje ni odgovorila. Ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks zaradi spremenjenih okoliščin je ostal nepopoln in sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037878
ZMZPP člen 12, 12/3, 80, 80/1. ZD člen 95, 98, 123, 123/1, 145. ZZK-1 člen 34, 40. OZ člen 19, 76, 76/3. URS člen 33.
zapuščinska zadeva - razmerje z mednarodnopravnim elementom - zapuščinski postopek po tujem državljanu - uvedba zapuščinskega postopka - predmet dedovanja - izvršitelj oporoke - pooblastila izvršitelja oporoke - mandatar - razpolagalna sposobnost - prodaja nepremičnine po izvršitelju oporoke - odobritev prodaje s strani sodišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - dedovanje po angleškem pravu - upravitelj dediščine - dedna pravica tujih državljanov - svoboda testiranja - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - omejitev ustavnih pravic
Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).
ZPosS člen 2, 8. ZPP člen 219b, 219b/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
pravdni postopek - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - dokazi - seznanitev z dokazom - razkritje podatkov - sorazmernost posega - okoliščine konkretnega primera - pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - pravica do pritožbe
Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost prepoin da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038000
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 190, 190/1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zlonamernost - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ko je zavrglo obtožni akt z utemeljitvijo, da zlonamernost ni opisana v izreku obdolženki očitanih ravnanj, napravilo dokazno oceno o nedokazanosti zakonskega znaka zlonamernosti v ravnanju osumljenke ter posledično o neobstoju njene krivde za očitano kaznivo dejanje, s tem pa je, kot pravilno izpostavlja pritožnik, preseglo v procesnem zakonu opredeljene pristojnosti sodišča v fazi predhodnega preizkusa obtožbe.
V opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebujeta obtožna predloga in ga je treba presojati kot celoto, je ustrezno opisan zakonski znak zlonamernosti v ravnanju osumljenke, ki se ji v obdobju skoraj treh let in pol (od 1. 4. 2016 do 23. 8. 2019) očita 25 dejanj, s katerimi naj bi zlonamerno onemogočala uresničitev izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 11. 2015 glede treh mladoletnih otrok oškodovanca kot tožilca in osumljenke. Kot navedeno in kar sodišče prve stopnje spregleda, pa se poleg omenjenega izvršitvenega načina v opisu kaznivega dejanja konkretizirano očita tudi, da je osumljenka pri sebi protipravno zadrževala mladoletne otroke in preprečevala, da bi jih imel oškodovanec kot tožilec v času, ko naj bi bil po sodni odločbi upravičen do stikov z njimi.
Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi vložena tožba zaradi molka organa, da je tožena stranka sodišču kasneje sporočila, da je organ druge stopnje izdal odločbi o pritožbi glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro in da je sodišče tožnika nato pozvalo, da ga v roku 15 dni od vročitve sklepa obvesti ali vztraja pri tožbi, v kakšnem obsegu in ali jo razširija tudi zoper drugostopenjski upravni odločbi. Tožnik je bil opozorjen, da bo postopek ustavljen, če ne bo postopal v skladu z zahtevo sodišča. Glede na to, da tožnik do izteka roka sodišča ni obvestil, da naj se postopek nadaljuje, ga je v skladu z 80. členom ZDSS-1 zakonito ustavilo.
padec z motornim kolesom - čiščenje javne površine - prometna signalizacija - vmesna sodba - neprilagojena hitrost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je do prometne nezgode - padca tožnika z motornim kolesom v podvozu - prišlo zaradi opustitve čiščenja peska s cestišča in opustitev v zvezi s postavitvijo prometne signalizacije.
izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru navedel, da nima nobenih premičnih predmetov, ki bi lahko bili predmet rubeža, zato mu bodo zgolj nastali nepotrebni stroški, in da je upnik vložil nekritičen predlog in bi se lahko preko javnih evidenc prepričal, ali ima dolžnik rubljive premične stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika neutemeljen.
DZ člen 295, 295/1, 262, 262/1, 254, 254/1, 254/2. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - Center za socialno delo (CSD) - razrešitev skrbnika - pristojnost sodišča - imenovanje novega skrbnika
Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00038238
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 5, 6, 6/2, 153, 153/1, 240, 965, 965/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - dolžna profesionalna skrbnost - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - nepredvidljive okoliščine in višja sila - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - dokončni obračun izvršenih del - vsebina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena odločitev - dokazna ocena
V skladu z 240. členom OZ se podjemnik odškodninske odgovornosti za škodo, ki je nastala drugi pogodbeni stranki, razbremeni samo, če dokaže, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogel ne preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve presodilo, da je prva toženka vse kritične dni odkrite dele strehe ustrezno zaščitila in ni dokazano, da bi bilo mogoče odkrite dele strehe zaščititi drugače.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena prvi toženec ni mogel pričakovati, posebno še, če so bile posamezne nevihte napovedane predvsem v severni Sloveniji, ne pa tudi v osrednji Sloveniji, kamor spada območje škodnega dogodka. Enako velja tudi za viharni veter jakosti 8 BF, ki se na tem območju Slovenije v povprečju pojavi zgolj enkrat letno in prav tako ni bil napovedan s strani meteorologov.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse okoliščine za oceno, da so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek brez privolitve. Nasprotna udeleženka sicer manj odklanja zdravila, kot jih je pred sprejemom, vendar še vedno ne more obvladovati svojega ravnanja in zapade v konflikte z zaposlenimi v bolnici. Resno ogroža svoje zdravje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041001
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. OZ člen 94, 99. ZPP člen 337, 337/1.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - overitev podpisa - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpodbijanje pogodbe - napake volje - rok za izpodbijanje pogodbe - priposestvovanje nepremičnine - slaba vera - nedopustna pritožbena novota
Pravdni stranki sta sklenili veljaven zavezovalen pravni posel, ki predstavlja podlago za izstavitev zemljiško-knjižnega dovolila (razpolagalnega pravnega posla) in utemeljuje tožničin tožbeni zahtevek na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, ki jo lahko nadomesti sodba.
Tožnica napram toženki v tej pravdi uveljavlja (obligacijsko-pravni) zahtevek, ki izhaja iz veljavne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili v letu 2011. Okoliščina, da naj bi toženka (kot to zatrjuje v pritožbi) pred tem lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvovala, je ne odvezuje, da (upoštevaje 9. člen OZ) ravna, kot se je s pogodbo zavezala.
ZFPPIPP člen 47, 400. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
ugovor dolžnika po izteku roka - dogovor o obročnem odplačilu - verjetna izkazanost navedb
Ker dolžnica trditev o sklenjenem dogovoru o obročnem plačilu v ugovoru po izteku roka ni z ničemer izkazala, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257.. Sodni red (1995) člen 225, 228.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala, da ni izvršila odredbe sodnice, ki je v zadevi izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja. Tožnica tega sklepa ni poknjižila in odpravila, temveč je napisala nov sklep, s katerim je bilo predlogu obdolženega ugodeno in vozniško dovoljenje obdolženemu vrnjeno; ta sklep je še istega dne odpravila in ga poslala obdolženemu in pristojni upravni enoti.
Za podajo izredne odpovedi je obstajal utemeljen razlog, saj je tožnica kršila pogodbene in druge obveznost iz delovnega razmerja, pri čemer je imela kršitev vse znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1).
Tožnica je s tem, ko naklepno ni izvršila odredbe sodnice, čeprav je bila to dolžna storiti, ter s tem, ko je s sklepom sama meritorno odločila o predlogu obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja, čeprav za to kot vodja vpisnika ni bila pristojna, izpolnila znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. To kaznivo dejanje namreč stori javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - triletno obdobje
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v drugem odstavku 8. člena določa, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, zato se je tožnici s premestitvijo oziroma zaposlitvijo na novem delovnem mestu dne 1. 8. 2015 prekinilo napredovalno obdobje, saj se je tožnica zaposlila na delovnem mestu, ki sodi v višji tarifni razred. Tožnici je ob premestitvi dne 1. 8. 2015 na novo delovno mesto v višjem tarifnem razredu pričelo znova teči napredovalno obdobje in je bil pogoj triletnega napredovalnega obdobja izpolnjen 1. 8. 2018.
Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00038554
ZZVZZ člen 63, 65, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/3, 9/4. OZ člen 239, 239/1.
javni zavod - javni sektor - plače javnih uslužbencev - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev pogodbe - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - razlaga dogovora - zmotna uporaba materialnega prava
Namen določbe o avtomatičnem upoštevanju spremembe zneska osnovne plače pri kalkulaciji cen zdravstvenih storitev je v tem, da naj bo povišanje plač planiranih delavcev breme tožene stranke in ne zdravstvenih ter drugih zavodov in organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Zato bi morala tožena stranka pri kalkulaciji cene storitev tožeče stranke od 1. 7. 2017 dalje avtomatično upoštevati povišanje plač planiranih delavcev tožeče stranke, do katerega je prišlo s sklenitvijo aneksa h kolektivni pogodbi.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrednost spornega predmeta v tožbi in koliko znaša sodna taks. Teh ugotovitev tožeča stranka obrazloženo ne izpodbija.