predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - primernost za izvršbo - zastaranje pravice do izterjave davka
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038000
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 190, 190/1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zlonamernost - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ko je zavrglo obtožni akt z utemeljitvijo, da zlonamernost ni opisana v izreku obdolženki očitanih ravnanj, napravilo dokazno oceno o nedokazanosti zakonskega znaka zlonamernosti v ravnanju osumljenke ter posledično o neobstoju njene krivde za očitano kaznivo dejanje, s tem pa je, kot pravilno izpostavlja pritožnik, preseglo v procesnem zakonu opredeljene pristojnosti sodišča v fazi predhodnega preizkusa obtožbe.
V opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebujeta obtožna predloga in ga je treba presojati kot celoto, je ustrezno opisan zakonski znak zlonamernosti v ravnanju osumljenke, ki se ji v obdobju skoraj treh let in pol (od 1. 4. 2016 do 23. 8. 2019) očita 25 dejanj, s katerimi naj bi zlonamerno onemogočala uresničitev izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 11. 2015 glede treh mladoletnih otrok oškodovanca kot tožilca in osumljenke. Kot navedeno in kar sodišče prve stopnje spregleda, pa se poleg omenjenega izvršitvenega načina v opisu kaznivega dejanja konkretizirano očita tudi, da je osumljenka pri sebi protipravno zadrževala mladoletne otroke in preprečevala, da bi jih imel oškodovanec kot tožilec v času, ko naj bi bil po sodni odločbi upravičen do stikov z njimi.
Sodišče prve stopnje je z vpogledom v oba izvršilna spisa pravilno ugotovilo, da sta bila oba sklepa izdana na podlagi predlogov upnika v katerih je ta navedel in opredelil pogodbeno podlago zarubljenih terjatev in je bila priložena najemna pogodba z obema dodatkoma iz katere izhaja terjatev in njena višina, tožeča stranka pa je opredelila tudi višino svoje terjatve za poplačilo katere je predlagala izdajo sklepa o rubežu. Ker se po določbi drugega odstavka 45. člena ZIZ sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku priloži tudi kopija predloga za izvršbo, kar velja tudi v primeru, ko izvršilno sodišče izda sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot je bilo to v obravnavanem primeru, in se sklep o rubežu vroča tudi dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) in je predlog sestavni del sklepa o izvršbi, v kateri izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo, o čemer se je že izrekla veljavna sodna praksa, so neutemeljene v pritožbi ponovljene navedbe o nekonkretizirani, nedoločljivi terjatvi in nepopolnem sklepu. Tožena stranka je bila tako nedvomno s prejemom sklepov o rubežih s prilogami seznanjena s terjatvijo in njeno podlago in so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je bila dolžniku onemogočena možnost seznanitve s terjatvijo.
Kasneje začet stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (po tem, ko je bil sklep o prenosu terjatve v izterjavo pravnomočen in izvršilni postopek končan) ne vpliva na predmetni postopek. Po določbi 117. člena ZIZ je prenos terjatve opravljen z vročitvijo sklepa o prenosu dolžnikovem dolžniku in s prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik legitimacijo zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljaviti pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje (120. člen ZIZ). Pravna pripadnost terjatve je bila s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve in vročitvijo strankam dokončno spremenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00038670
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 4, 7, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 13, 13/1, 337, 337/1. URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 360, 376, 376/1.
plačilo odškodnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - vezanost na pravnomočno odločbo - pravnomočna upravna odločba - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - status upravičenca - pomanjkanje aktivne legitimacije - predhodno vprašanje - dokazno pravilo - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota
Izhajajoč iz načela prirejenosti postopkov (upravnega in civilnega) oziroma vezanosti na pravnomočne (upravne) odločbe, je ugotavljanje upravičenosti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v pristojnosti upravnega organa, kar pomeni, da izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji sodišče v pravdnem postopku ne more (ponovno) ugotavljati. Neizkazanost položaja upravičenca vodi k presoji o neobstoju aktivne stvarne legitimacije za tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 339, 339/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1. ZPP člen 226, 226/1.
predlog za odpust obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje proti premoženju - ovire za odpust obveznosti - rok za izbris obsodbe
Dolžniku se obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se postopek odpusta obveznosti začne.
Med kazniva dejanja proti premoženju sodi tudi kaznivo dejanje goljufije, ne glede na to, po katerem pravu in pred katerim sodiščem je bil dolžnik obsojen za tovrstno kaznivo dejanje in ne glede na to, proti čigavemu premoženju je storil to kaznivo dejanje.
ZIZ člen 20, 20/1, 142, 170, 170/2, 245. SPZ člen 138. ZZK-1 člen 90.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastavna pravica - notarska hipoteka
Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjemo: hipoteko nastalo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - verjetnost obstoja upnikove terjatve - posojilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti
Pritožbeno sodišče odgovarja, da mora sodišče terjatev predlagatelja za začetek stečajnega postopka obravnavati po dveh vidikih, kot procesno upravičenje upnika kot upravičenega predlagatelja, za kar zadostuje verjetno izkazana terjatev, in kot podlago za ugotovitev insolventnosti dolžnika, kjer je stopnja izkazanosti višja in sicer na ravni prepričanja.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037878
ZMZPP člen 12, 12/3, 80, 80/1. ZD člen 95, 98, 123, 123/1, 145. ZZK-1 člen 34, 40. OZ člen 19, 76, 76/3. URS člen 33.
zapuščinska zadeva - razmerje z mednarodnopravnim elementom - zapuščinski postopek po tujem državljanu - uvedba zapuščinskega postopka - predmet dedovanja - izvršitelj oporoke - pooblastila izvršitelja oporoke - mandatar - razpolagalna sposobnost - prodaja nepremičnine po izvršitelju oporoke - odobritev prodaje s strani sodišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - dedovanje po angleškem pravu - upravitelj dediščine - dedna pravica tujih državljanov - svoboda testiranja - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - omejitev ustavnih pravic
Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 4.
epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga - plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Vročitev plačilnega naloga je bila dolžniku opravljena dne 26. 5. 2020, to je v času razglašene epidemije zaradi nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) – koronavirus in tudi v času veljave posebnih ukrepov v sodstvu zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih. V času trajanja posebnih ukrepov v nenujnih zadevah procesni roki niso tekli, prav tako se niso vročala sodna pisanja. Če je bila vročitev kljub temu opravljena, pa je rok začel teči prvi naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, to je dne 1. 6. 2020.
V obravnavani izvršilni zadevi, ki ne spada med nujne zadeve in v kateri je bil dolžniku plačilni nalog vročen v času trajanja posebnih ukrepov, je tako sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je rok za plačilo sodne takse dolžniku začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 8. 6. 2020. Dolžnik v pritožbi zmotno meni, da se vročitev ne bi smela opraviti v času razglašene epidemije, saj je bil dolžnik kot stranka postopka zavarovan na način, da tudi v primeru, če se je vročitev v času epidemije opravila, mu je rok za opravo procesnih dejanj (plačilo sodne takse) začel teči šele naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, kar v konkretnem primeru pomeni dne 8. 6. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00038156
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 243, 253, 253/1, 286, 286/1, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23.
odškodnina - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja delavca - bolezen delavca - leptospiroza - okužba na delovnem mestu - protipravnost - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - higiensko-sanitarni ukrepi - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pravica do sodnega varstva - pravica stranke do izjave - prepozne navedbe - prekluzija - zavlačevanje postopka - izvedba naroka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so bile zaradi nerednega čiščenja in opustitve izvajanja ukrepov za preprečevanje prisotnosti glodavcev v skladišču tožene stranke prisotne miši oziroma njihovi iztrebki ter da je to tisti dejavnik tveganja, zaradi katerega je - v primerjavi z gojenjem zajcev in prašičev v domačem okolju delavca - mogoče sklepati, da je do okužbe z leptospirami prišlo na delovnem mestu. Tožena stranka je namreč s predhodno predstavljenimi opustitvami v skladišču ustvarila okolje, ki v primerjavi z domačim okoljem delavca, predstavlja bistveno večje tveganje za okužbo. Verjetnost, da se je delavec okužil na delovnem mestu, je zato večja, in z navedeno oceno se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Dodaja le še, da je smisel oziroma ratio predpisov, ki nalagajo toženi stranki izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, nedvomno (tudi) v zagotavljanju takšnega delovnega okolja, v katerem ne prihaja do okužb, kakršna je okužba z leptospirami. Navedeno izhaja tudi iz določb vsebovanih v Poglavju I Priloge II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil.
Zavlačevanje postopka pomeni že izvedba zgolj enega naroka. Iz predloga novele ZPP-E (EVA 2013-2030-0093) namreč izhaja, da je predlagatelj v spremenjenem četrtem odstavku 286. člena povzel stališče iz sodne prakse, da je mogoče upoštevati novote, ki so predložene po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora in da gre za pravni standard, ki je vedno podan, če je treba zaradi novih dejstev ali dokazov razpisati nov narok za glavno obravnavo (kakršna je rešitev v avstrijskem pravu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00037840
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 232, 232/6, 234, 234/1. ZGD-1 člen 390, 504, 511. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - umik predloga za začetek stečajnega postopka - namen stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - roki in naroki - vloge vezane na rok - družbena pogodba - upravljanje družbe - pravice družbenikov - pravice manjšinskih družbenikov - ničnost in izpodbojnost - ničnostni razlogi
Po 112. členu ZPP se za dan vročitve vloge na sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP). Predlog za začetek stečajnega postopka ni vezan na noben rok, niti zakonski procesni rok niti materialni prekluzivni rok, v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dneva izročitve predloga sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038297
OZ člen 12, 271. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - licenčna pogodba - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - obstoj pogodbene podlage - poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - opustitev zaslišanja strank - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopustni pritožbeni razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti
S trditvami, da je pravno razmerje med pravdnima strankama zajemalo obveznost plačila po pogodbi o licenci s strani toženke in da je te obveznosti toženka dolga leta brez spora poravnavala, pritožba meri na določbo 12. člena OZ. Vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj poslovni običaji in praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pisnih določil pogodbe. Licenčne pogodbe, na podlagi katere tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, nista podpisali pravdni stranki. Zatrjevana ustaljena poslovna praksa, da tožnica račune za dolgovano licenčnino, dobavljeno blago in opravljene storitve pošilja toženki, ki jih tudi poravnava (in ne A. A.), torej ne zadošča za vzpostavitev pogodbenega odnosa med pravdnima strankama. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko obveznost upniku izpolni tudi kdo tretji, ne le dolžnik (271. člen OZ). Zato je sodišče prve stopnje pasivno legitimacijo toženke pravilno presojalo na podlagi licenčne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042345
OZ člen 41, 86. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 14, 16, 16/3, 16/4. ZPP člen 151, 181.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba v notarskem zapisu - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ugotovitvena tožba - ugodilna zamudna sodba - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - huda demenca - poslovna nesposobnost - pritožba zoper stroškovno odločitev - odmera odvetniških stroškov - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stanje ob koncu glavne obravnave - oprava storitev - obračunavanje odvetniških storitev
Pogodba, ki jo sklepa oseba, ki nima (dejanske) sposobnosti razsojanja, je nična.
Notarski zapis pogodbe ne ovrže tožnikovih trditev (o nesposobnosti pokojne za razsojanje v času sklepanja pogodbe) tako, da bi bila zaradi tega nujna zavrnitev tožbenega zahtevka.
Drži pritožbena navedba, da je sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Vendar ker se skladno s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena OT šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, pred zaključkom postopka pa lahko odvetnik zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke, se, če ni zatrjevano in dokazano drugače, šteje, da je odvetnik vse storitve opravil ob koncu postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno za preračun vrednosti obravnavanega predmeta uporabilo vrednost točke 0,60 EUR. Odvetnik se tudi ni skliceval na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, oziroma ni podal predloga, ki bi ga moralo sodišče upoštevati na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - avtentična razlaga - hudodelsko združevanje - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - zakonitost odredbe - zakonitost dokazov - priča pri hišni preiskavi
Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017 opredelilo do vprašanja uporabe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, v točki 41 obrazložitve pa tudi natančno pojasnilo, v katerih primerih organi pregona dostopajo do gradiva, pridobljenega s PPU, četudi sta minili več kot dve leti od konca izvajanja ukrepov. Kot bistveno je iz nje povzeti, da se dveletni rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in iz drugega odstavka 154. člena ZKP, v katerem mora državni tožilec začeti kazenski pregon, sicer se izsledki PPU uničijo, nanaša le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili PPU odrejeni oziroma konkretni izsledki PPU zbrani. Ko je prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis. V tem času pa se lahko pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo. Izsledke PPU je mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za "kataloško" kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov. V sistemu ZKP ni prepovedi dostopanja tožilstva do še obstoječih (ne še uničenih) gradiv iz PPU za te namene. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svojih prejšnjih odločbah v obravnavani zadevi, je Ustavno sodišče s sklepom U-I-462/18-22 z dne 13. 12. 2018 začasno zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena ZKP (ki se izvrši na način, da se gradivo iz četrtega odstavka 153. člena in prvega odstavka 154. člena ZKP zapečati), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona. Pri tem je v 15. točki obrazložitve do končne odločitve Ustavnega sodišča zapovedalo razlago izpodbijanih zakonskih določb z vsebino, kot jim jo je dala avtentična razlaga. V skladu s končno določbo iz 143. člena novele ZKP-N se spremembe 153. člena ter prvega do četrtega odstavka in šestega odstavka 154. člena ZKP začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi novele ZKP-N, torej 20. 7. 2019, kar je glede na datum izpodbijane odločitve (27. 3. 2020) preden je sodišče prve stopnje odločalo o pravilni uporabi navedenih določb. Veljavnost procesnih dejanj se namreč preizkuša po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo takšno procesno dejanje opravljeno. Bistveno je namreč, da obdolženi A. K. v času odrejanja in izvajanja PPU ter hišnih preiskav ni imel statusa osumljenca, kar pomeni, da zoper njega niso obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je v hudodelski združbi izvrševal tatvine motornih vozil, zaradi česar je tudi upravičeno lahko nastopal kot priča pri hišnih preiskavah. Šele kasneje, na podlagi zbranega dokaznega gradiva, podan utemeljen sum, da je storil drugo kaznivo dejanje, torej ne tisto, zaradi katerih so bili ukrepi odrejeni, pa na njegovo prvotno vlogo priče pri hišnih preiskavah ne more vplivati in zgolj iz tega razloga ni mogoče izločiti zapisnikov o opravljenih hišnih preiskavi, zaradi česar tudi ni podano navzkrižje interesov.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 315, 315/1, 349. ZVZD-1 člen 37.
poškodba delavca pri delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev negmotne škode - navodila delodajalca - varno delo - vmesna sodba na drugi stopnji - pritožbena obravnava
Ker je torej v konkretnem primeru delavec ravnal malomarno, je z enako stopnjo krivde ravnal tudi delodajalec, ki ga kljub temu, da mu ni zaupal, da bo spoštoval pisna navodila, ni nadziral, ker je tudi sam lahkomiselno mislil, da bo tudi brez podpore nadgradnje delavec vsakokrat lahko hitro in brez posledic pod njo izvedel varilsko delo.
Pritožbeno sodišče je na seji odločilo, da je zahtevek tožeče stranke po temelju utemeljen. Zato je izdalo na drugi stopnji vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen ter, da znaša delež odgovornosti tožeče stranke 40%. Za odločitev o višini zahtevka in o stroških postopka pa je pritožbeno sodišče sklenilo, da opravi pritožbeno obravnavo.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - namen odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Sodna praksa je glede brezplačnega opravljanja funkcij oziroma dela enotna: tak način predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnica bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče morala obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorice in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje. Da tega ni storila je nesporno. Tudi če je bila funkcija dolžnice kot direktorice le formalna, bi ji določeno plačilo za opravljanje te funkcije pripadalo, kar nedvomno izhaja iz Pogodbe o poslovodenju. Ravnanje dolžnice, ki brez soglasja sodišča opravlja funkcijo zakonite zastopnice v gospodarski družbi neodplačno, ni niti vestno niti pošteno ravnanje.
Razlogi za tako ravnanje za odločitev ne morejo biti relevantni, prav tako pa niso relevantni pritožbeni razlogi, da premoženje, ki se mu je dolžnica odpovedala, ne bi zadoščalo niti za kritje stroškov stečajnega postopka. Pri odločanju o utemeljenosti upraviteljevega ugovora gre namreč za presojo ravnanj dolžnice – odpoved premoženjski pravici brez soglasja sodišča. Zato višina zneska, ki se mu je dolžnica na ta način odpovedala, ni relevantna, s tem pa tudi ne dolžničino pritožbeno izračunavanje za koliko naj bi bila stečajna masa oškodovana in koliko je upravitelj upravičen zahtevati od gospodarske družbe.
Dolžnica s pritožbenimi navedbami, da so zarubljene premičnine v lasti njenega sina, ker da gre za pritikline kmetije, ki je v njegovi lasti, ne more uspešno nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje, da so stroški izvršitelja bili potrebni za izvršbo. Da gre za premičnine v lasti tretjega dolžnica ni z ničemer izkazala, pri čemer zgolj zatrjevano lastništvo kmetije lastništva zarubljenih premičnin še ne izkazuje.
DZ člen 295, 295/1, 262, 262/1, 254, 254/1, 254/2. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - Center za socialno delo (CSD) - razrešitev skrbnika - pristojnost sodišča - imenovanje novega skrbnika
Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.