predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - preizkusno obdobje - mesečno poročanje - iskanje zaposlitve
Stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega truda pri iskanju zaposlitve, saj je bila iz evidence brezposelnih oseb izbrisana prav zaradi svoje neaktivnosti. S kasnejšo zaposlitvijo na črno pa stečajna dolžnica v stečajno maso tudi ni prispevala.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba - tožba za opravičilo začasne odredbe - rok za predložitev dokazila - nepredložitev dokazov - ustavitev postopka - nujni postopek - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Določba drugega odstavka 277. člena ZIZ-1, ki upniku nalaga, da sodišču predloži dokazilo o vloženi tožbi in določba prvega odstavka 278. člena ZIZ, ki določa posledice opustitve navedene dolžnosti, je bila vnesena v ZIZ z novelo ZIZ-E z dne 10. 11. 2006. Predlagatelj sprememb je k predlagani spremembi 277. člena ZIZ navedel, da bo predlagana obveznost upnika, da sodišču predloži dokaz o vloženi tožbi ali o začetku drugega postopka zaradi preverjanja opravičenosti začasne odredbe, razbremenila sodišča preverjanja ali pozivanja upnika, da dokaz predloži.
Vložnica vloge skladno s sklepom z dne 10. 6. 2020 v postavljenem roku ni popravila. Sodišče prve stopnje je zato vlogo vložnice z dne 8. 6. 2020 kot nepopolno skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP, na kar je bila posebej opozorjena, zavrglo.
oporočno razpolaganje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Nujni delež je določen glede na obračunsko vrednost zapuščine, ki upošteva vrednost obstoječe zapuščine (popis in cenitev premoženja) vključno s terjatvami, od česar je treba odbiti zapustnikove dolgove, stroške pogreba ter cenitve zapuščine in prišteti vrednost daril (po stanju ob daritvi in vrednosti ob zapustnikovi smrti) danih tistemu, ki bi prišel v poštev kot zakoniti dedič (tudi če se odpove dediščini in tudi daril, za katere je zapustnik navedel, da se ne vštevajo) ter danih drugim osebam zadnje leto pred smrtjo. Od te končne obračunske vrednosti zapuščine se izračuna nujni dedni delež.
upniški odbor - volitve članov upniškega odbora - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - pritožba zoper sklep - namenska razlaga zakonske določbe - logična razlaga zakonskega besedila - nedovoljenost pritožbe
Iz namenske in logične razlage določb 83. člena ZFPPIPP izhaja, da se odločitev sodišča prve stopnje o tem, ali pri upniku, ki je bil predlagan za izvolitev za člana upniškega odbora, obstaja ovira za izvolitev iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, lahko izpodbija šele s pritožbo proti sklepu o izvolitvi upniškega odbora.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo
V pravdnem postopku je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi določeno obvezno zastopanje po odvetnikih (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta zahteva velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ne le za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
Odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja je namreč prvenstveno na državnem tožilcu. Med obtožbo in sodbo mora biti poleg subjektivne identitete podana tudi objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), kar pomeni, da je sodba vezana na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki se je v resnici zgodil oziroma, kot ga je ugotovilo sodišče.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - kršitev obveznosti enakega obravnavanja upnikov
V postopku zaradi insolventnosti velja načelo enakega obravnavanja upnikov, kar pomeni, da mora dolžnik upnike, ki so v razmerju do njega v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Dolžnik je očitno ravnal v nasprotju z navedenim načelom, sodišče prve stopnje pa je prav na podlagi takšnega njegovega ravnanja zaključilo, da dolžnik ni ravnal nepošteno in ga zmotno štelo kot tistega, ki pretehta upraviteljeve očitke o neizpolnjevanju dolžnikovih obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 401. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00038156
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 243, 253, 253/1, 286, 286/1, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23.
odškodnina - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja delavca - bolezen delavca - leptospiroza - okužba na delovnem mestu - protipravnost - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - higiensko-sanitarni ukrepi - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pravica do sodnega varstva - pravica stranke do izjave - prepozne navedbe - prekluzija - zavlačevanje postopka - izvedba naroka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so bile zaradi nerednega čiščenja in opustitve izvajanja ukrepov za preprečevanje prisotnosti glodavcev v skladišču tožene stranke prisotne miši oziroma njihovi iztrebki ter da je to tisti dejavnik tveganja, zaradi katerega je - v primerjavi z gojenjem zajcev in prašičev v domačem okolju delavca - mogoče sklepati, da je do okužbe z leptospirami prišlo na delovnem mestu. Tožena stranka je namreč s predhodno predstavljenimi opustitvami v skladišču ustvarila okolje, ki v primerjavi z domačim okoljem delavca, predstavlja bistveno večje tveganje za okužbo. Verjetnost, da se je delavec okužil na delovnem mestu, je zato večja, in z navedeno oceno se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Dodaja le še, da je smisel oziroma ratio predpisov, ki nalagajo toženi stranki izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, nedvomno (tudi) v zagotavljanju takšnega delovnega okolja, v katerem ne prihaja do okužb, kakršna je okužba z leptospirami. Navedeno izhaja tudi iz določb vsebovanih v Poglavju I Priloge II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil.
Zavlačevanje postopka pomeni že izvedba zgolj enega naroka. Iz predloga novele ZPP-E (EVA 2013-2030-0093) namreč izhaja, da je predlagatelj v spremenjenem četrtem odstavku 286. člena povzel stališče iz sodne prakse, da je mogoče upoštevati novote, ki so predložene po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora in da gre za pravni standard, ki je vedno podan, če je treba zaradi novih dejstev ali dokazov razpisati nov narok za glavno obravnavo (kakršna je rešitev v avstrijskem pravu).
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je ZSVarPre. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 339, 339/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1. ZPP člen 226, 226/1.
predlog za odpust obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje proti premoženju - ovire za odpust obveznosti - rok za izbris obsodbe
Dolžniku se obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se postopek odpusta obveznosti začne.
Med kazniva dejanja proti premoženju sodi tudi kaznivo dejanje goljufije, ne glede na to, po katerem pravu in pred katerim sodiščem je bil dolžnik obsojen za tovrstno kaznivo dejanje in ne glede na to, proti čigavemu premoženju je storil to kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037832
OZ člen 50, 50/2, 86, 94, 533, 533/1, 564. ZPP člen 8, 44, 44/2, 45, 360, 360/1. ZD člen 28. ZZZDR člen 52, 52/1. DZ člen 69, 69/1. URS člen 33, 67.
pogodba o preužitku - vrnitev daril - prikrajšanje nujnega dednega deleža - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - darilna pogodba - pogodba aleatorne narave - nujni dedni delež - vrednostni obračun zapustnikovega premoženja - razpoložljivi del zapuščine - posebno in skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - izpodbojen pravni posel - oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe - ničen pravni posel - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - napake volje - neizvedba predlaganih dokazov - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov
Upoštevaje preteklo delo in pomoč toženca pokojnemu očetu ter vsebino pogodbenih obveznosti glede nadaljnje oskrbe preužitkarja, pri konkretni pogodbi o preužitku ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo. Sicer pa bi bilo treba tožbeni zahtevek v zvezi s prikrajšanjem nujnega dednega deleža zavrniti tudi zaradi nesklepčnosti tožbe. Tožnica bi morala glede na svoje trditve poleg ugotovitve, da je pogodba o preužitku dejansko darilna pogodba, postaviti tudi zahtevek, da darilna pogodba nima pravnega učinka proti njej do 1/x določenega premoženja, ter zahtevek, da se 1/x določenega premoženja vrne v zapuščino (ker zapuščinski postopek po pokojnem še ni zaključen). Da bi bila njena tožba sklepčna, bi tožnica morala v njej tudi navesti vrednost zapustnikovega premoženja ob smrti, vrednost darila in vrednost razpoložljivega dela zapuščine, saj bi bilo šele potem mogoče presojati, ali je bil njen nujni delež res prikrajšan in za koliko.
DZ člen 295, 295/1, 262, 262/1, 254, 254/1, 254/2. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - Center za socialno delo (CSD) - razrešitev skrbnika - pristojnost sodišča - imenovanje novega skrbnika
Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00038670
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 4, 7, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 13, 13/1, 337, 337/1. URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 360, 376, 376/1.
plačilo odškodnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - vezanost na pravnomočno odločbo - pravnomočna upravna odločba - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - status upravičenca - pomanjkanje aktivne legitimacije - predhodno vprašanje - dokazno pravilo - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota
Izhajajoč iz načela prirejenosti postopkov (upravnega in civilnega) oziroma vezanosti na pravnomočne (upravne) odločbe, je ugotavljanje upravičenosti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v pristojnosti upravnega organa, kar pomeni, da izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji sodišče v pravdnem postopku ne more (ponovno) ugotavljati. Neizkazanost položaja upravičenca vodi k presoji o neobstoju aktivne stvarne legitimacije za tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku.
ZGD-1 člen 614. ZNP člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - kontradiktornost v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave
Glede na zakonsko določilo mora sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov iz 614. člena ZGD-1 tehtati, ali bi predlagatelj moral od vložitve predloga ali poznejšega dne vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi trditev nasprotnega udeleženca, da bi predlagatelj moral vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, brez da mu je dalo možnost, da se brani pred takšnimi očitki, mu je kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost izvajalca gospodarske javne službe - hoja po pločniku
Ker je sporni del pločnika še ustrezal pravnemu standardu normalne pohodne površine, to pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo uporabil za hojo ta del pločnika, ki omogoča varno hojo.