OZ člen 299, 299/2.. ZDR-1 člen 126, 126/2, 136, 136/1.
plačilo razlike plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zadržanje izplačila plače - pobot izplačila plače - ničnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu poleg osnovne plače skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 pripada plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno. Upoštevaje 136. člen ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična. Iz tega razloga so nični dogovori med pravdnima stranka v aneksih k pogodbi o zaposlitvi, ki jih izpostavlja toženka v pritožbi (zadržanje 10 % osnovne plače, pri čemer je izplačilo tega dela plače odvisno od uspešnosti poslovanja skupine oziroma je vezano na doseganje postavljenih kriterijev in ciljev). Kljub temu da je tožnica te anekse podpisala, ne predstavljajo zakonite podlage za zadržanje dela plač, saj stranki, kot je že navedeno, s pogodbo o zaposlitvi (ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi) ne moreta drugače urediti vprašanj, ki so z zakonom prisilno urejena.
vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev tožbe
Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.
V kolikor tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v M. in ne v C., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi vložena tožba zaradi molka organa, da je tožena stranka sodišču kasneje sporočila, da je organ druge stopnje izdal odločbi o pritožbi glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro in da je sodišče tožnika nato pozvalo, da ga v roku 15 dni od vročitve sklepa obvesti ali vztraja pri tožbi, v kakšnem obsegu in ali jo razširija tudi zoper drugostopenjski upravni odločbi. Tožnik je bil opozorjen, da bo postopek ustavljen, če ne bo postopal v skladu z zahtevo sodišča. Glede na to, da tožnik do izteka roka sodišča ni obvestil, da naj se postopek nadaljuje, ga je v skladu z 80. členom ZDSS-1 zakonito ustavilo.
padec z motornim kolesom - čiščenje javne površine - prometna signalizacija - vmesna sodba - neprilagojena hitrost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je do prometne nezgode - padca tožnika z motornim kolesom v podvozu - prišlo zaradi opustitve čiščenja peska s cestišča in opustitev v zvezi s postavitvijo prometne signalizacije.
Ker se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pravočasno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, kot izhajajo iz obračuna izvršitelja, zato ustavitev izvršilnega postopka na odmero navedenih nadaljnjih izvršilnih stroškov ne vpliva.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je ZSVarPre. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.
ZGD-1 člen 614. ZNP člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - kontradiktornost v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave
Glede na zakonsko določilo mora sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov iz 614. člena ZGD-1 tehtati, ali bi predlagatelj moral od vložitve predloga ali poznejšega dne vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi trditev nasprotnega udeleženca, da bi predlagatelj moral vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, brez da mu je dalo možnost, da se brani pred takšnimi očitki, mu je kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPosS člen 2, 8. ZPP člen 219b, 219b/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
pravdni postopek - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - dokazi - seznanitev z dokazom - razkritje podatkov - sorazmernost posega - okoliščine konkretnega primera - pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - pravica do pritožbe
Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost prepoin da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.
ZPP prav tako ne predvideva rednega pravnega sredstva, to je pritožbe, zoper sodbe sodišč druge stopnje. To jasno izhaja iz določbe 333. člena ZPP, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku (torej v določenem roku in ne kadarkoli) zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje in ne torej zoper sodbo sodišča druge stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038000
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 190, 190/1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zlonamernost - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ko je zavrglo obtožni akt z utemeljitvijo, da zlonamernost ni opisana v izreku obdolženki očitanih ravnanj, napravilo dokazno oceno o nedokazanosti zakonskega znaka zlonamernosti v ravnanju osumljenke ter posledično o neobstoju njene krivde za očitano kaznivo dejanje, s tem pa je, kot pravilno izpostavlja pritožnik, preseglo v procesnem zakonu opredeljene pristojnosti sodišča v fazi predhodnega preizkusa obtožbe.
V opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebujeta obtožna predloga in ga je treba presojati kot celoto, je ustrezno opisan zakonski znak zlonamernosti v ravnanju osumljenke, ki se ji v obdobju skoraj treh let in pol (od 1. 4. 2016 do 23. 8. 2019) očita 25 dejanj, s katerimi naj bi zlonamerno onemogočala uresničitev izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 11. 2015 glede treh mladoletnih otrok oškodovanca kot tožilca in osumljenke. Kot navedeno in kar sodišče prve stopnje spregleda, pa se poleg omenjenega izvršitvenega načina v opisu kaznivega dejanja konkretizirano očita tudi, da je osumljenka pri sebi protipravno zadrževala mladoletne otroke in preprečevala, da bi jih imel oškodovanec kot tožilec v času, ko naj bi bil po sodni odločbi upravičen do stikov z njimi.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - imenovanje sodnega cenilca - odgovor na pripombe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. X k.o. 970 in pravilno uporabilo določilo 178. člena ZIZ, saj jeza ugotovitev tržne vrednosti predmetne nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke A. A., ki si je nepremičnino najprej ogledal, nato pa izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti, pri temu pa uporabil metodi primerljivih prodaj in stroškovni pristop. Dolžnica je na cenilno poročilo podala pripombe, na katere je cenilec odgovoril. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenilnem poročilu. Sodišče prve stopnje je cenilnemu poročilu in odgovoru cenilca sledilo, ker ga je ocenilo za prepričljivega in izdelanega skladno z zakonodajo in tržnimi normativi.
izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
sklep o začetku stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - pritožba družbenika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo družbenika D. R. z dne 8. 8. 2019 zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da je ta prepozna. Pravilno je pojasnilo, da sklepa o začetku stečajnega postopka, kadar tega ne vloži upnik, ni potrebno vročati družbeniku, temveč zanj velja, da se je z vsebino sklepa seznanil s potekom osmih dni po objavi sklepa na spletnih straneh AJPES (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Glede na to, da je bil sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen na spletnih straneh AJPES 2. 7. 2019, je pravilno ugotovilo, da se je petnajstdnevni rok za pritožbo D. R. kot družbenika dolžnika iztekel 17. 7. 2019 ter da je zato njegova pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka z dne 8. 8. 2019 prepozna. Zato jo je utemeljeno zavrglo.
Dolžnica s pritožbenimi navedbami, da so zarubljene premičnine v lasti njenega sina, ker da gre za pritikline kmetije, ki je v njegovi lasti, ne more uspešno nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje, da so stroški izvršitelja bili potrebni za izvršbo. Da gre za premičnine v lasti tretjega dolžnica ni z ničemer izkazala, pri čemer zgolj zatrjevano lastništvo kmetije lastništva zarubljenih premičnin še ne izkazuje.
predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - preizkusno obdobje - mesečno poročanje - iskanje zaposlitve
Stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega truda pri iskanju zaposlitve, saj je bila iz evidence brezposelnih oseb izbrisana prav zaradi svoje neaktivnosti. S kasnejšo zaposlitvijo na črno pa stečajna dolžnica v stečajno maso tudi ni prispevala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038003
KZ-1 člen 47, 47/5, 53, 53/1, 53/2-6, 205, 205/3, 283, 283/4. ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-5.
kaznivo dejanje krive ovadbe - načelo proste presoje dokazov - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - stek kaznivih dejanj - enotna kazen - izrek enotne kazni za dejanja v steku - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
O prekoračenju pravice govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če izreče kazensko sankcijo, ki jo zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041024
SZ-1 člen 23, 23/4. ZNP-1 člen 151, 151/1, 154. ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 33, 33/1.
skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - upravnik večstanovanjske stavbe - upravljanje skupnih delov stavbe - upravljanje skupne stvari - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - razmerja med etažnimi lastniki - aktivna in pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - delitev stroškov upravljanja - posebni skupni del - verjetnost terjatve - nujnost izdaje začasne odredbe
Namen (cilj) določbe četrtega odstavka 23. člena SZ-1 je, da manjkajoči dogovor (med upravniki) nadomesti sklep sodišča. V takšnem postopku se začasna odredba izda zaradi začasne ureditve medsebojnega spornega razmerja.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je po vsebini enak predlogu za ureditev razmerja, lahko udeleženec postopka uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Restriktivni pristop je potreben tudi pri napolnitvi vsebine pravnih standardov iz prvega odstavka 151. člena ZNP-1.
Bistveno pri presoji pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe je, da predlagatelj ni izkazal obstoja okoliščin, ki bi narekovale nujno ukrepanje. Povedano drugače: predlagatelj ni izkazal, da je njegov položaj (ali položaj „njegovih“ etažnih lastnikov) tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka (saj v primeru čakanja redno sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena).
odgovornost izvajalca gospodarske javne službe - hoja po pločniku
Ker je sporni del pločnika še ustrezal pravnemu standardu normalne pohodne površine, to pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo uporabil za hojo ta del pločnika, ki omogoča varno hojo.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.