KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038003
KZ-1 člen 47, 47/5, 53, 53/1, 53/2-6, 205, 205/3, 283, 283/4. ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-5.
kaznivo dejanje krive ovadbe - načelo proste presoje dokazov - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - stek kaznivih dejanj - enotna kazen - izrek enotne kazni za dejanja v steku - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
O prekoračenju pravice govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če izreče kazensko sankcijo, ki jo zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči.
Neutemeljena je pritožbena trditev tožeče stranke, da je toženka ravnala izrazito samovoljno, ko je ignorirala jasna navodila nadrjenega, da ne sme odpremiti blaga in da je prepovedana odblokada računa. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnega ravnanja tožene stranke oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so nadrejeni delavci tožeče stranke toženki dali jasna navodila glede poslovanja z hčerinskim podjetjem in ali je toženka ta navodila zavestno kršila. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženka kršila jasna navodila tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041001
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. OZ člen 94, 99. ZPP člen 337, 337/1.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - overitev podpisa - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpodbijanje pogodbe - napake volje - rok za izpodbijanje pogodbe - priposestvovanje nepremičnine - slaba vera - nedopustna pritožbena novota
Pravdni stranki sta sklenili veljaven zavezovalen pravni posel, ki predstavlja podlago za izstavitev zemljiško-knjižnega dovolila (razpolagalnega pravnega posla) in utemeljuje tožničin tožbeni zahtevek na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, ki jo lahko nadomesti sodba.
Tožnica napram toženki v tej pravdi uveljavlja (obligacijsko-pravni) zahtevek, ki izhaja iz veljavne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili v letu 2011. Okoliščina, da naj bi toženka (kot to zatrjuje v pritožbi) pred tem lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvovala, je ne odvezuje, da (upoštevaje 9. člen OZ) ravna, kot se je s pogodbo zavezala.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZDSS-1 člen 28, 66.. ZZVZZ člen 23.
povračilo stroškov - prehransko dopolnilo
Čeprav znanstveno res ni potrjeno učinkovanje prehranskega dopolnila, je v obravnavanem primeru odločilno, da tožnik od februarja 2018 do 10. 9. 2019 več ni bil hospitaliziran, da so proti epileptična zdravila postopoma ukinjana in da se je izboljšal interes za okolico ter samostojno hojo. V terapevtski indikaciji je bistvena prav izpoved izvedene priče - specialista pediatra in nevrologa, da od prejemanja prehranskega dopolnila tožnik ni bil hospitaliziran in da so bila tudi proti epileptična zdravila postopoma ukinjena. Navedena dejstva, ki niso le plod opažanj tožnikovih staršev, temveč tudi lečečega specialista, so dovoljšnji pokazatelj pozitivnih učinkov prehranskega dopolnila v tožnikovem primeru. Sodišče prve stopnje je posledično izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo in tožniku priznalo pravico do povračila stroškov za to prehransko dopolnilo.
imenovanje članov upniškega odbora - seznam navadnih terjatev - cesija terjatve - obvestilo o spremembi - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - jezikovna razlaga zakonskih določb
S cesijo terjatve na pritožnika je prišlo le do spremembe imetnika terjatve. Ker sta bila upraviteljica in sodišče prve stopnje o tej spremembi obveščena pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi jo morala upoštevati. Jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP, kakršno zagovarja upraviteljica in ji očitno sledi sodišče prve stopnje in po kateri se v primeru, ko pride do prenosa terjatve na novega upnika po izdelavi seznama navadnih terjatev do dolžnika iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, nov imetnik terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora ne upošteva, je zmotna in ni v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00038554
ZZVZZ člen 63, 65, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/3, 9/4. OZ člen 239, 239/1.
javni zavod - javni sektor - plače javnih uslužbencev - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev pogodbe - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - razlaga dogovora - zmotna uporaba materialnega prava
Namen določbe o avtomatičnem upoštevanju spremembe zneska osnovne plače pri kalkulaciji cen zdravstvenih storitev je v tem, da naj bo povišanje plač planiranih delavcev breme tožene stranke in ne zdravstvenih ter drugih zavodov in organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Zato bi morala tožena stranka pri kalkulaciji cene storitev tožeče stranke od 1. 7. 2017 dalje avtomatično upoštevati povišanje plač planiranih delavcev tožeče stranke, do katerega je prišlo s sklenitvijo aneksa h kolektivni pogodbi.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
Opis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.
Okoliščina, da pločnik zaradi primrznjenega in steptanega snega (ledu) ni bil (povsem) varen za hojo, oziroma (še manj) dejstvo, da je tožnici spodrsnilo, še ne pomeni, da mu je moč karkoli očitati. Izvajalec je bil dolžan zagotoviti pohodnost pločnika, kar je tudi storil.
Izvajalec zimske službe nikoli ni dolžan izvesti vseh potencialnih (možnih) ukrepov, ampak samo tiste, ki mu jih upoštevaje konkretne razmere nalagajo predpisi in pravila stroke, ki v tem oziru predstavljajo tudi konkretne kriterije za presojo, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo.
Zaradi drogov javne razsvetljave ter pogreznjenih uvozov k objektom je bilo nemogoče, da bi izvajalec z ustrezno tehnično opremo sneg (led) popolnoma odstranil iz pločnika, medtem ko mu ročnega čiščenja predpisi ne nalagajo (takšna dolžnost naj bi obstajala samo glede pločnikov v središču mesta, v bližini šole, vrtca, zdravstvenega doma).
Ko naj bi bila poledenelost posledica (s strani tožnice) zatrjevane opustitve upravljalca (oziroma njegovega izvajalca), ni moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti, ampak »zgolj« oziroma »kvečjemu« o (morebitni) krivdni odgovornosti.
ZFPPIPP člen 47, 400. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037666
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - objektivno žaljiva izjava - zaničevalni namen - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Strinjati se je s stališčem v pritožbi, da so izjave, ki so predmet zasebne tožbe, objektivno žaljive. Zatrjevanje slabega imena, slabega poslovnega ugleda in slabe bonitete zasebnih tožilcev v poslovnih razmerjih, ob hkratnem odrekanju zaupanja njima v poslovnem svetu ter odkazovanju na poslovno "infamio", vezano na zasebna tožilca, ne predstavlja vrednostno nevtralnih izjav, pač pa trditve, ki nakazujejo na neustrezno, sramotno in nečastno poslovanje zasebnih tožilcev, ki je kot tako vredno velikega ogorčenja. Sodišče druge stopnje zato zaključka sodišča prve stopnje v točkah 5, 11 ter 12, da le subjektivna zaznava zasebnih tožilcev izjav kot žaljivih, ob tem, da je obdolženec uporabil običajne, življenjsko sprejemljive besede, ki jih je oblikoval v pravniški jezik, ne sprejema.
Zapis, ki vsebuje objektivno žaljivo vrednostno oceno zasebnih tožilcev, v pripravljalni vlogi, podani s strani obdolženca kot pooblaščenca tožene stranke v pravdnem postopku, predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve, storjenega pri varstvu upravičenih koristi (prvi in tretji odstavek 158. člena KZ-1). Ob izostanku očitka obdolženemu, da je take izjave podal z namenom zaničevanja v obliki posebej poudarjenega, skrajno ironičnega ali sarkastičnega izražanja o zasebnih tožilcih ali v obliki zmerjaške kritike, pa je treba pritrditi ključni ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da dejanji, ki sta predmet zasebne tožbe, po opisu nista kaznivi dejanji zoper čast in dobro ime (točka 12 obrazložitve napadene odločitve). Le v primeru konkretizacije zaničevalnega namena obdolženca bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v zasebni tožbi očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo zapisano upravičenost varovanja koristi zastopane stranke v sodnem (pravdnem) postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038412
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 86, 86/1, 239, 239/2.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost dobrega gospodarstvenika - poslovna odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - obstoj ničnosti
Na strani lizingodajalca sicer obstoji pojasnilna dolžnost v zvezi z valutnim tveganjem, a je treba njen obseg presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Glede na to, da je tožeča stranka gospodarska družba, ki je imela nedvomno pred sklenitvijo spornega pravnega posla že sklenjeno vsaj kakšno kreditno pogodbo, zagotovo obseg pojasnilne dolžnosti tožene stranke ni bil enak, kot bi bil, če bi bil lizingojemalec potrošnik. Predvsem pa je ključno, da iz trditev same tožeče stranke nedvomno izhaja, da je vedela oziroma, da je bila seznanjena z običajnim tveganjem vezanim na valutno klavzulo, da je torej vedela, da lahko pride do (običajnih) nihanj med valutama, kar je tudi sicer znano vsaki povprečni osebi, kaj šele gospodarski družbi, da pa ni vedela, da lahko pride do tako znatnega nihanja. Vendar pa tega ni mogla vedela niti tožena stranka.
V „sale and lease back“ poslu nižja pogodbena vrednost predmeta lizinga od njegove dejanske vrednosti še ne dokazuje oškodovanja lizingojemalca.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - kršitev obveznosti enakega obravnavanja upnikov
V postopku zaradi insolventnosti velja načelo enakega obravnavanja upnikov, kar pomeni, da mora dolžnik upnike, ki so v razmerju do njega v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Dolžnik je očitno ravnal v nasprotju z navedenim načelom, sodišče prve stopnje pa je prav na podlagi takšnega njegovega ravnanja zaključilo, da dolžnik ni ravnal nepošteno in ga zmotno štelo kot tistega, ki pretehta upraviteljeve očitke o neizpolnjevanju dolžnikovih obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 401. člena ZFPPIPP.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - nepopoln predlog
Tožeča stranka ne zanika, da ne bi prejela sklepa s pozivom na podlagi fikcije vročitve 20. 6. 2020 in da v danem roku ni ravnala skladno z navodilom sodišča v sklepu (7. točka obrazložitve sklepa). Iz spisa je razvidno, da na poziv sodišča prve stopnje ni odgovorila. Ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks zaradi spremenjenih okoliščin je ostal nepopoln in sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
ZFPPIPP člen 399, 399/2-2, 401. ZUstS člen 23, 23/1.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - protiustavnost zakonske določbe - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - ustavno sodišče - prekinitev postopka
Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je zaradi vložitve zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče Republike Slovenije postopek prekinilo.
Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi vložena tožba zaradi molka organa, da je tožena stranka sodišču kasneje sporočila, da je organ druge stopnje izdal odločbi o pritožbi glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro in da je sodišče tožnika nato pozvalo, da ga v roku 15 dni od vročitve sklepa obvesti ali vztraja pri tožbi, v kakšnem obsegu in ali jo razširija tudi zoper drugostopenjski upravni odločbi. Tožnik je bil opozorjen, da bo postopek ustavljen, če ne bo postopal v skladu z zahtevo sodišča. Glede na to, da tožnik do izteka roka sodišča ni obvestil, da naj se postopek nadaljuje, ga je v skladu z 80. členom ZDSS-1 zakonito ustavilo.
ZŠtip-1 člen 18, 18/1.. ZUP člen 7, 9.. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - dodatek za bivanje
Iz dejanskih ugotovitev sodišča, ki jih pritožba niti ne prereka, sicer res izhaja, da tožnik 1. 10. 2018 ni imel vpisanega začasnega bivališča v upravni enoti kraja študija, temveč šele 1. 11. 2018. Torej v času, ko je bila zadeva še v prvostopenjskem upravnem odločanju pri CSD. V takšnih okoliščinah bi organ prve stopnje lahko priznal pravico do dodatka, v kolikor bi razpolagal z dokazilom o prijavi začasnega bivališča, vsekakor pa bi dodatek moral priznati organ druge stopnje, ki k podatkom iz javnih evidenc pristopa po uradni dolžnosti in je o pritožbi odločal šele 31. 7. 2019.
izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
odgovornost izvajalca gospodarske javne službe - hoja po pločniku
Ker je sporni del pločnika še ustrezal pravnemu standardu normalne pohodne površine, to pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo uporabil za hojo ta del pločnika, ki omogoča varno hojo.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev tožbe - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - naslov vročitve sodnega pisanja - vpisan naslov v sodnem registru
Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe pa ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.
V kolikor pa tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v A. in ne v B., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.