izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
oporočno razpolaganje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Nujni delež je določen glede na obračunsko vrednost zapuščine, ki upošteva vrednost obstoječe zapuščine (popis in cenitev premoženja) vključno s terjatvami, od česar je treba odbiti zapustnikove dolgove, stroške pogreba ter cenitve zapuščine in prišteti vrednost daril (po stanju ob daritvi in vrednosti ob zapustnikovi smrti) danih tistemu, ki bi prišel v poštev kot zakoniti dedič (tudi če se odpove dediščini in tudi daril, za katere je zapustnik navedel, da se ne vštevajo) ter danih drugim osebam zadnje leto pred smrtjo. Od te končne obračunske vrednosti zapuščine se izračuna nujni dedni delež.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - triletno obdobje
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v drugem odstavku 8. člena določa, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, zato se je tožnici s premestitvijo oziroma zaposlitvijo na novem delovnem mestu dne 1. 8. 2015 prekinilo napredovalno obdobje, saj se je tožnica zaposlila na delovnem mestu, ki sodi v višji tarifni razred. Tožnici je ob premestitvi dne 1. 8. 2015 na novo delovno mesto v višjem tarifnem razredu pričelo znova teči napredovalno obdobje in je bil pogoj triletnega napredovalnega obdobja izpolnjen 1. 8. 2018.
Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela.
posebna razdelitvena masa - končni načrt posebne razdelitvene mase - pravica do izjave v postopku - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku - ponovna cenitev nepremičnine
Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine.
Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi.
pogodba o finančnem leasingu - bančna garancija - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - neupravičena obogatitev - odstop v izterjavo - odgovornost za stvarne napake - odprava napak - garancija - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake
Bančna garancija je bila unovčena neupravičeno, če zavarovana obveznost iz temeljnega posla, torej obveznost odpraviti napake v garancijskem roku, ni bila kršena. V takšnem primeru namreč ni nastala pravica naročnika odpraviti napako v breme bančne garancije. Samo v takšnem primeru bi bil z unovčitvijo bančne garancije leasingodajalec brez pravnega temelja obogaten na škodo naročnika garancije. V primeru, če je leasingodajalec bančno garancijo unovčil upravičeno, pa je le-ta brez pravnega temelja obogaten na škodo leasingojemalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037832
OZ člen 50, 50/2, 86, 94, 533, 533/1, 564. ZPP člen 8, 44, 44/2, 45, 360, 360/1. ZD člen 28. ZZZDR člen 52, 52/1. DZ člen 69, 69/1. URS člen 33, 67.
pogodba o preužitku - vrnitev daril - prikrajšanje nujnega dednega deleža - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - darilna pogodba - pogodba aleatorne narave - nujni dedni delež - vrednostni obračun zapustnikovega premoženja - razpoložljivi del zapuščine - posebno in skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - izpodbojen pravni posel - oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe - ničen pravni posel - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - napake volje - neizvedba predlaganih dokazov - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov
Upoštevaje preteklo delo in pomoč toženca pokojnemu očetu ter vsebino pogodbenih obveznosti glede nadaljnje oskrbe preužitkarja, pri konkretni pogodbi o preužitku ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo. Sicer pa bi bilo treba tožbeni zahtevek v zvezi s prikrajšanjem nujnega dednega deleža zavrniti tudi zaradi nesklepčnosti tožbe. Tožnica bi morala glede na svoje trditve poleg ugotovitve, da je pogodba o preužitku dejansko darilna pogodba, postaviti tudi zahtevek, da darilna pogodba nima pravnega učinka proti njej do 1/x določenega premoženja, ter zahtevek, da se 1/x določenega premoženja vrne v zapuščino (ker zapuščinski postopek po pokojnem še ni zaključen). Da bi bila njena tožba sklepčna, bi tožnica morala v njej tudi navesti vrednost zapustnikovega premoženja ob smrti, vrednost darila in vrednost razpoložljivega dela zapuščine, saj bi bilo šele potem mogoče presojati, ali je bil njen nujni delež res prikrajšan in za koliko.
delo v splošno korist - stroški kazenskega postopka - plačilo stroškov kazenskega postopka - sodba o kaznovalnem nalogu
Obsojenec povsem spregleda, da je sodišče prve stopnje dne 24. 1. 2020 izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu. Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, sodba o kaznovalnem nalogu postala pravnomočna in bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen, pritožnik ni ugovarjal (list. št. 207).
Ko je prejel plačilna naloga za plačilo stroškov kazenskega postopka (list. št. 213) in za plačilo nadomestila za odvzeto premoženjsko korist (list. št. 214), pa je sodišču poslal prošnji za opravljanje dela v splošno korist, da bi na tak način "oddelal" nastale stroške kazenskega postopka v višini 652,20 EUR in nadomestilo za odvzeto premoženjsko korist v višini 7.175,09 EUR (list. št. 216 in 217).
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko takima prošnjama ni ugodilo z obrazložitvijo, da Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku takšne možnosti nadomestitve odvzete premoženjske koristi in plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, zaradi česar izpodbijanega sklepa na način, kot predlaga obsojenec v pritožbi, ni moč spremeniti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039267
KZ-1 člen 86/8, 86/11.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - opravičljivi razlogi - subjektivni razlogi na strani stranke
Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - sklep o dedovanju - popravni sklep - računska pomota - natančnost določitve - zavrnitev predloga
Sodišče lahko popravi očitne računske in pisne pomote tudi v pravnomočnem sklepu o dedovanju in to ni podlaga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - povrnitev stroškov - ugovor pasivne legitimacije - lastnik - obveznosti lastnika - najemnik
Zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec kot etažni lastnik obravnavanega stanovanja dolžan tožnici plačati vtoževane stroške upravljanja ter ji povrniti stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je tožnica zanj založila iz lastnih sredstev, je pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037877
ZIZ člen 239, 270, 270/1, 270/2. ZVKSES člen 1, 1/1, 11, 11/1, 12, 13.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - verjetno izkazana terjatev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov - narava spora
Narava spora in namen posebnega varstva določenih subjektov v pravnem prometu sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka postavilo previsok standard, kar je vodilo k zmotni uporabi materialnega prava. Izhodišče, da je potrošnik v celoti seznanjen s slabim premoženjskim in likvidnostnim stanjem investitorja, če le-ta zahteva plačilo kupnine vnaprej, je zmotno že samo po sebi. Slednji je namreč šibkejša stran pri sklepanju prodajne pogodbe in bi za takšno sklepanje morala biti podana bistveno drugačna trditvena podlaga. Razlogovanje sodišča prve stopnje v smislu volenti non fit iniuria ne more biti sprejemljivo, ko pravo določen tip kupca posebej varuje. Za zavarovanje bi moralo zadoščati že zgolj dejstvo, da dolžnica z nepremičninami razpolaga v okviru svoje dejavnosti, zatrjevano ravnanje dolžnice (investitorja), ki nasprotuje kogentnim določbam ZVKSES in namenu le-teh ter, da dolžnica drugega pomembnega premoženja nima.
odredba preiskovalnega sodnika - nedovoljeni dokazi - obrazložitev odredbe - razlogi za sum
Sodišče druge stopnje pa v nasprotju s pritožnico ugotavlja, da predmetni odredbi preiskovalnih sodnikov izpolnjujeta vse pogoje, ki jih določa prvi odstavek 156. člena ZKP.
Zagovornika tudi v pritožbi izražata prepričanje, da priporna razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnost nista podana, ker sta obdolženca bila pravnomočno obsojena. Da so take navedbe neutemeljene, je pojasnilo že sodišče prve stopnje v drugem odstavku 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je pravilno izpostavilo, da se obdolženca ne nahajata na prestajanju zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju. V slednji zadevi je bil pripor zoper obdolženca odpravljen, kar pomeni, da bi v primeru odprave pripora tudi v predmetni zadevi, obdolženca bila na prostosti in ne na prestajanju pravnomočno izrečene zaporne kazni, kar bi jima omogočalo tako ponovno izvrševanje kaznivih dejanj kot tudi beg iz Slovenije, s katerim bi preprečila kazenski pregon v predmetni zadevi.
Tožilec mora dokazati vse prvine obtožbe, to je dejanski stan, ki se ujema z zakonskimi znaki očitanih dejanj, protipravnost dejanj in obdolženčevo krivdo, saj je tožilec enako kot sodišče zavezan k iskanju resnice. Obdolžencu pa se v samem kazenskem postopku ni potrebno braniti in mu ni treba ničesar dokazovati ter je lahko dokazno aktiven ali pasiven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037912
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8, 10. URS člen 15, 22, 23, 34, 139. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-6.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten izkaz terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - novinarska svoboda - javni interes - nevarnost za življenje in zdravje - izjema od načela kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika zoper dolžnika izdana t. i. regulacijska začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
Upnik je zatrjeval obstoj svoje nedenarne terjatve do dolžnikov za prepoved nadaljnjega poseganja v njegove osebnostne pravice oziroma v pravico do časti in dobrega imena. Pravica do osebnega dostojanstva je človekova pravica, ki jo zagotavlja tako Ustava (34. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Z Ustavo in EKČP pa je vsakomur zagotovljena tudi človekova pravica do svobode izražanja (139. člen Ustave in 10. člen EKČP). Pri presoji osnovne zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve do dolžnikov, si torej v konkretnem primeru stojita nasproti dve človekovi pravici.
V konkretnem primeru sta v koliziji človekova pravica do časti in dobrega imena na eni strani in človekova pravica do svobode izražanja na drugi strani. V okviru presoje prve predpostavke za izdajo začasne odredbe, torej verjetnega obsoja terjatve upnika do dolžnikov za prepoved posega v pravico do časti in dobrega imena, je tako treba tehtati, ali sta dolžnika s poročanjem o upniku oziroma njegovi dejavnosti kirurških posegov prekomerno oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti posegla v upnikovo pravico do časti in dobrega imena. Ustavno sodišče je že večkrat izreklo, da je svoboda izražanja poleg tega, da je neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska. Svoboda tiska in izražanja mnenj namreč pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Svoboda govora ima še poseben pomen, ko gre za izražanje v okviru novinarskega poklica, saj so široke meje svobode tiska eden od temeljev sodobne demokratične družbe. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Pomen pravice do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP, izhaja tudi iz judikature ESČP. Posebej takrat, ko gre za novinarsko poročanje in pravico javnosti, da izve za informacije in ideje, ki so javnega pomena. Novinarji in mediji morajo biti odgovorni pri poročanju in ravnati v dobri veri ter javnosti zagotavljati točne in zanesljive informacije v skladu z novinarsko etiko. Poseg v svobodo novinarskega poročanja pa je z vidika 10. člena EKČP sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu.
Svobodni mediji so eden od ključnih gradnikov svobode človekovega udejstvovanja nasploh. So osrednji temelj demokracije, saj s svojim delovanjem ne opozarjajo zgolj na delovanja posameznikov, katerih delovanje presega strogo zasebno sfero, temveč tudi delovanje vseh treh vej oblasti. Zato višje sodišče posebej pozorno presoja tisti del pritožnikovega stališča, s katerim želi novinarki in novinarski hiši ne le prepovedati poročati o njem in njegovem delu, temveč želi, da višje sodišče korigira njuno poročanje v smislu, da naj sodišče zapove spoštljivejše izraze.
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da sta dolžnika s poročanjem o upniku in njegovi dejavnosti kirurških posegov nesorazmerno posegla v njegovo človekovo pravico do časti in dobrega imena. S poročanjem sta dolžnika zasledovala ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu (opravljanju zdravstvenih posegov), uporabljeno sredstvo – poročanje je mogoče šteti tudi kot nujno in primerno za dosego zasledovanega cilja – obveščanja javnosti. Prav tako pa poseg v upnikovo pravico do časti in dobrega imena ustreza načelu sorazmernosti v ožjem smislu. Pri tehtanju med to upnikovo človekovo pravico in na drugi strani človekovo pravico dolžnikov do svobode izražanja je odločilno troje: da gre za svobodo izražanja v okviru novinarskega poklica, da je šlo za poročanje o opravljanju zdravstvenih posegov upnika, to je o informacijah javnega pomena, in da sta dolžnika sporne izraze »mazaški zdravnik«, »mazač, pogolten na denar«, »mazaški kirurg«, »mazač«, »pogoltnež« uporabila v povezavi z upnikovim delom in ne brez dejanske podlage.
SPZ člen 99. ZPP člen 87, 87/1, 274, 274/1, 310, 318, 318/3, 318/4.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - poseg v skupne dele objekta - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - pravna korist za vložitev tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - zastopanje po pooblaščencu - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost
Tudi po določbi četrtega odstavka 318. člena ZPP izdana sodba mora biti obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče sicer ne ugotavlja dejanskega stanja in ne ocenjuje predloženih dokazov, saj se predpostavlja, da so v tožbi zatrjevana dejstva resnična. Mora pa v obrazložitvi navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna in zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ni izhaja takšna pravna posledica, kot jo tožeča stranka zahteva.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžnikov ugovor - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - začetek postopka osebnega stečaja - osebne okoliščine
Začetek postopka osebnega stečaja nad njegovo ženo je zagotovo dejstvo, ki vpliva na določitev preizkusnega obdobja.
SPZ člen 193,199, 199/3, 200,261, 262, 264, 264/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.. ZS člen 83a, 83a/1.
zemljiškoknjižni postopek - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prenehanje stavbne pravice - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - izbris stavbne pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ).
Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka).
Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico.
Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.