KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037666
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - objektivno žaljiva izjava - zaničevalni namen - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Strinjati se je s stališčem v pritožbi, da so izjave, ki so predmet zasebne tožbe, objektivno žaljive. Zatrjevanje slabega imena, slabega poslovnega ugleda in slabe bonitete zasebnih tožilcev v poslovnih razmerjih, ob hkratnem odrekanju zaupanja njima v poslovnem svetu ter odkazovanju na poslovno "infamio", vezano na zasebna tožilca, ne predstavlja vrednostno nevtralnih izjav, pač pa trditve, ki nakazujejo na neustrezno, sramotno in nečastno poslovanje zasebnih tožilcev, ki je kot tako vredno velikega ogorčenja. Sodišče druge stopnje zato zaključka sodišča prve stopnje v točkah 5, 11 ter 12, da le subjektivna zaznava zasebnih tožilcev izjav kot žaljivih, ob tem, da je obdolženec uporabil običajne, življenjsko sprejemljive besede, ki jih je oblikoval v pravniški jezik, ne sprejema.
Zapis, ki vsebuje objektivno žaljivo vrednostno oceno zasebnih tožilcev, v pripravljalni vlogi, podani s strani obdolženca kot pooblaščenca tožene stranke v pravdnem postopku, predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve, storjenega pri varstvu upravičenih koristi (prvi in tretji odstavek 158. člena KZ-1). Ob izostanku očitka obdolženemu, da je take izjave podal z namenom zaničevanja v obliki posebej poudarjenega, skrajno ironičnega ali sarkastičnega izražanja o zasebnih tožilcih ali v obliki zmerjaške kritike, pa je treba pritrditi ključni ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da dejanji, ki sta predmet zasebne tožbe, po opisu nista kaznivi dejanji zoper čast in dobro ime (točka 12 obrazložitve napadene odločitve). Le v primeru konkretizacije zaničevalnega namena obdolženca bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v zasebni tožbi očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo zapisano upravičenost varovanja koristi zastopane stranke v sodnem (pravdnem) postopku.
Socialni spori so za reševanje še posebej občutljivi, saj se v njih odloča o najbolj občutljivih pravicah posameznika iz socialne varnosti. Gre za spore polne jurisdikcije in za nudenje sodnega varstva proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, zato za socialni spor zadošča pravočasna vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt in predložitev dokončnega akta, ki ga upravičenec v sodnem postopku izpodbija. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na 274. člen ZPP napačno zaključilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zadevi, ker tožeča stranka za vloženo tožbo ne izkazuje pravne koristi.
Pravno korist sodišče ugotavlja v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP pri ugotovitveni tožbi. V konkretnem primeru pa gre za dajatveno tožbo, v okviru katere se tožeča stranka ne strinja z vsebino odločitve tožene stranke v dokončni odločbi, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom v zvezi s prvim odstavkom 81. člena ZDSS-1 v okviru preizkusa pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe, ob izpolnjenosti drugih pogojev, v sporu odločiti meritorno.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 339, 339/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-1. ZPP člen 226, 226/1.
predlog za odpust obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje proti premoženju - ovire za odpust obveznosti - rok za izbris obsodbe
Dolžniku se obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se postopek odpusta obveznosti začne.
Med kazniva dejanja proti premoženju sodi tudi kaznivo dejanje goljufije, ne glede na to, po katerem pravu in pred katerim sodiščem je bil dolžnik obsojen za tovrstno kaznivo dejanje in ne glede na to, proti čigavemu premoženju je storil to kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00037840
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 232, 232/6, 234, 234/1. ZGD-1 člen 390, 504, 511. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - umik predloga za začetek stečajnega postopka - namen stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - roki in naroki - vloge vezane na rok - družbena pogodba - upravljanje družbe - pravice družbenikov - pravice manjšinskih družbenikov - ničnost in izpodbojnost - ničnostni razlogi
Po 112. členu ZPP se za dan vročitve vloge na sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP). Predlog za začetek stečajnega postopka ni vezan na noben rok, niti zakonski procesni rok niti materialni prekluzivni rok, v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dneva izročitve predloga sodišču.
ZPP člen 133, 133/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 14/2-1(3), 121, 236, 236/2, 236/3, 236/5.
predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - vročanje pisanj - vročitev pravni osebi - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Določba 133. člena ZPP določa, da se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Po prvem odstavku 133. člena ZPP se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec.
Glede na citirano zakonsko podlago je zmotno stališče pritožnika, da je bila vročitev sodnih pisanj mogoča le zakonitemu zastopniku dolžnika, oziroma osebi pooblaščeni za sprejem pošiljk, saj se lahko sodna pisanja vroča osebi (delavcu, prokuristu itd.), ki je na sedežu družbe.
ZFPPIPP člen 47, 400. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.
ugovor dolžnika po izteku roka - dogovor o obročnem odplačilu - verjetna izkazanost navedb
Ker dolžnica trditev o sklenjenem dogovoru o obročnem plačilu v ugovoru po izteku roka ni z ničemer izkazala, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039267
KZ-1 člen 86/8, 86/11.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - opravičljivi razlogi - subjektivni razlogi na strani stranke
Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist.
V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039998
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
delo v splošno korist - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Obsojenec, ki bi delo v splošno korist moral opraviti v obdobju od 29. 1. 2019 do 29. 1. 2020, v katerem pa ni poskrbel niti za prijavo stalnega prebivališča, niti se ni oglasil pri izvajalskih organizacijah, se ne more uspešno sklicevati, da tega ni storil, ker je v letu 2019 in 2020 opravljal hišna dela pri J. K., ker je v maju 2020 začel z adaptacijo stanovanja pri O. M. in ker je v letu 2019 prenavljal kopalnico pri Z. B., pri kateri je celo leto tudi opravljal vsa dela okrog hiše. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je v letu, ko bi obsojenec moral opraviti družbeno koristno delo, res opravljal priložnostna dela, vendar pa iz pritožbi priloženih potrdil naročnikov dela, nikakor ne izhaja, da obsojeni ne bi mogel opraviti tudi dela v splošno korist, ki mu je bilo določeno kot nadomestilo za izvršitev zaporne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037787
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 131, 135, 136, 136/1.
krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krize
Tožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku.
Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo. Skrbno in natančno ni ocenilo le mnenja dr. A. A. in dr. S. S., ampak je ocenilo tudi (drugačno) mnenje dr. K. K. in obrazložilo, zakaj mu ne sledi.
Pri vprašanju, ali je bila toženka ob poskusu vročitve v marcu 2009 razsodna oziroma ali je bila sposobna razumeti, kaj vročevalec želi, in dojeti posledice odklonitve vročitve za hčerko in zase, gre za vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju. Tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo.
delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - vodenje gospodarske družbe
Kot okoliščino za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni ne bi smelo upoštevati, da je obsojeni kaznivo dejanje storil kot direktor gospodarske družbe, ki je bil pooblaščen in odgovoren za zakonito poslovanje in razpolaganje s sredstvi gospodarske družbe, saj dejstvo, da je obsojeni kaznivo dejanje storil pri vodenju gospodarske družbe, po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, predstavlja zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, ki pa se že pri odmeri kazenske sankcije ne sme upoštevati kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni.
obstoj terjatve - obstoj nasprotne terjatve - ugotovitev neobstoja terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - pobotni ugovor - pobotna izjava - najemna pogodba za poslovni prostor - neplačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - varščina - pravni interes
Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00048035
OZ člen 5, 6, 83, 120, 642, 921, 943, 946, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - poškodba vozila - popravilo vozila - odklonitev izplačila zavarovalnine - izbira izvajalca storitev - urna postavka za opravljeno delo - krajevno običajne cene - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe
Dolžnost zavarovalnice je, da v pogodbenem razmerju ravna s profesionalno skrbnostjo, vendar mora tudi zavarovanec v dvostranskem obligacijskem razmerju ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter načelom skrbnosti, ki mu nalaga ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja (5. in 6. člen OZ). Pri uresničevanju pravic iz zavarovanja se mora obnašati gospodarno in ne prevzemati obveznosti, ki več kot običajno ali pretirano obremenjujejo plačnika.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.
delo v splošno korist - stroški kazenskega postopka - plačilo stroškov kazenskega postopka - sodba o kaznovalnem nalogu
Obsojenec povsem spregleda, da je sodišče prve stopnje dne 24. 1. 2020 izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu. Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, sodba o kaznovalnem nalogu postala pravnomočna in bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen, pritožnik ni ugovarjal (list. št. 207).
Ko je prejel plačilna naloga za plačilo stroškov kazenskega postopka (list. št. 213) in za plačilo nadomestila za odvzeto premoženjsko korist (list. št. 214), pa je sodišču poslal prošnji za opravljanje dela v splošno korist, da bi na tak način "oddelal" nastale stroške kazenskega postopka v višini 652,20 EUR in nadomestilo za odvzeto premoženjsko korist v višini 7.175,09 EUR (list. št. 216 in 217).
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko takima prošnjama ni ugodilo z obrazložitvijo, da Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku takšne možnosti nadomestitve odvzete premoženjske koristi in plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, zaradi česar izpodbijanega sklepa na način, kot predlaga obsojenec v pritožbi, ni moč spremeniti.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - povrnitev stroškov - ugovor pasivne legitimacije - lastnik - obveznosti lastnika - najemnik
Zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec kot etažni lastnik obravnavanega stanovanja dolžan tožnici plačati vtoževane stroške upravljanja ter ji povrniti stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je tožnica zanj založila iz lastnih sredstev, je pravilen.
spor majhne vrednosti - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba v korist tretjega - dokazovanje
Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.