CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037818
OZ člen 826, 833, 833/1, 833/3, 833/4, 833/5, 835. Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih člen 17, 17(2), 17(3). ZPP člen 189, 189/3, 216, 216/1, 243, 286b.
pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o posredovanju - posredniška pogodba - pogodba za nedoločen čas - trgovski zastopnik - odpravnina - pravica do odpravnine - uveljavljanje odpravnine - odškodnina - izvedenec - umik dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - odločanje po prostem preudarku - navidezna kumulacija zahtevkov - nedovoljena pritožbena novota - obstoj pravde - litispendenca
Ni mogoče slediti izračunu odpravnine po katerem bi ena od dveh dejavnosti, ki pomeni veliko večino prihodkov stranke, pomenila le manjši del stroškov. Tožeča stranka s tem ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Upoštevanje zgolj že nastalih stroškov, brez prihodnjih, in predvidevanje dobička zgolj na podlagi povprečja rezultatov, ne more zadostovati za izračun odpravnine.
S samo sklenitvijo novih naročniških razmerij za nove stranke tožena stranka še ni dosegla znatne koristi. Vsaka gospodarska pogodba se sklene, ker stranki pričakujeta določeno korist od nje. Pravica do odpravnine ni avtomatična, temveč le ob izpolnitvi določenih pogojev, med katerimi je tudi obstoj znatne koristi na strani naročitelja.
Tožeča stranka je iz iste dejanske podlage zahtevala plačilo odpravnine po več zahtevkih. Pri tem je šlo zgolj za različne zneske in v bistvu za t. i. vključene zahtevke in primer navidezne kumulacije zahtevkov. Znesek podrednega in podpodrednega zahtevka je že bil vključen v primarni zahtevek. V razmerju med različnimi zahtevki (ki pa to dejansko niso bili) je že nastopila litispendenca. Slednja pa predstavlja razlog za zavrženje tožbe.
V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037870
ZIZ člen 56, 56a. OZ člen 418, 418/1. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor hipotekarnega dolžnika - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Učinek pravnomočnosti sodne odločbe je v vezanosti strank in sodišča na odločitev, zato taisti ugovor v tem postopku ni več dopusten. Tudi v smislu ugovora po izteku roka iz 56. in 56.a člena ZIZ ne. V tej zadevi je že pravnomočno odločeno, da je zastavitelj (sedaj pa pritožnik kot njegov pravni naslednik) zavezan trpeti prodaje nepremičnin kljub citirani Pogodbi o prevzemu dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037787
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 131, 135, 136, 136/1.
krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krize
Tožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku.
Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo. Skrbno in natančno ni ocenilo le mnenja dr. A. A. in dr. S. S., ampak je ocenilo tudi (drugačno) mnenje dr. K. K. in obrazložilo, zakaj mu ne sledi.
Pri vprašanju, ali je bila toženka ob poskusu vročitve v marcu 2009 razsodna oziroma ali je bila sposobna razumeti, kaj vročevalec želi, in dojeti posledice odklonitve vročitve za hčerko in zase, gre za vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju. Tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo.
Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu. Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da pripomb na vsebino nima, osumljenemu pa je bila vročena kopija uradnega zaznamka o izjavi, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom.
URS člen 158. ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 13/3, 34a, 34a/5. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - razveljavitev plačilnega naloga - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Plačilo sodne takse je javnopravna obveznost, za katere ne pride v poštev smiselna ali analogna uporaba ZST-1. Zakon določa možnost taksnih olajšav z namenom, da se zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ob hkratnem upoštevanju državnega interesa po zaračunavanju taks za financiranje delovanja sodišč. Tožeči stranki je bila s pravnomočnim sklepom, s katerim ji je bila odložena obveznost plačila sodne takse, omogočena taksna olajšava in s tem dostop do sodišča, ki je meritorno obravnavalo njeno zahtevo. Ne more pa sodišče samo, ob uporabi analogije, po uradni dolžnosti oprostiti stranko obveznosti plačila sodne takse.
Taksna obveznost in odločitev o olajšavi zajema postopek kot tak in ne pomeni, da lahko stranka predlaga ponovno taksno olajšavo, za vsak kasnejši plačilni nalog, ki ga prejme od sodišča. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 5. 3. 2019 po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Zoper tak nalog, ki primarno služi kot opozorilo stranki na njeno že nastalo obveznost, lahko stranka sicer poda ugovor, ne more pa predlagati ponovne taksne olajšave, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče konkretni plačilni nalog razveljavilo zaradi previsoko zaračunane sodne takse (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča) in izdalo novega. Za to ima izrecno pooblastilo v zakonu (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Po izdaji plačilnega naloga stranka ne more nato ponovno zaprositi za taksno olajšavo, saj se plačilni nalog nanaša na že nastalo taksno obveznost, glede olajšave za slednjo pa je že bilo odločeno.
V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.
ZPSVIKOB člen 1, 8, 45. ZPP člen 191. ZBan-1 člen 350a.
stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - atrakcija pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - sosporništvo na pasivni strani - pasivna legitimacija - odškodninski tožbeni zahtevek - splošna in specialna zakonska ureditev - solidarna odgovornost - solidarni dolžniki - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - tožba proti poslovnim bankam
V pritožbenem postopku ni sporno, da je za odločanje o zahtevku zoper drugo toženko Banko Slovenije, glede na navedene določbe ZPSVIKOB pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in se je v tem obsegu prvostopenjsko sodišče pravilno izreklo za nepristojno. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da zgolj razlog, da sta stranki na pasivni strani toženi solidarno in zato materialni sospornici v smislu prvega odstavka 191. člena ZPP, še ne predstavlja razloga za atrakcijo pristojnosti tudi za prvo toženo stranko.
postopek za dovolitev nujne poti - pravdni stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka
V postopku za dovolitev nujne poti velja glede stroškov posebno pravilo, ki je določeno v 146. členu ZNP. Ker se postopek vodi izključno v interesu predlagatelja, mora ta v celoti trpeti skupne stroške postopka, razen tega pa mora povrniti drugim udeležencem stroške, ki so jih imeli zaradi postopka. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je stroške sodne izvedenke glede na izrecno (specialno) zakonsko določilo dolžan kriti predlagatelj in ne (prvi) nasprotni udeleženec, zaradi česar slednji nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o stroških izvedenca, saj morebitna ugoditev pravnemu sredstvu ne bi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
stiki otroka s staršem - sprememba stikov - stiki v korist otroka - nepristno mnenje otroka - spremenjene okoliščine - izvid in mnenje izvedenca - pravica staršev do stikov z otrokom
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu za spremembo stikov opredelilo do koristi otroka.
Ker pa so stiki za otroka koristni in je pomembna tudi pravica staršev do stikov, je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni vseh prizadetih. To ravnovesje pa je predstavljal dogovor, sklenjen v obliki sodne poravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039998
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
delo v splošno korist - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Obsojenec, ki bi delo v splošno korist moral opraviti v obdobju od 29. 1. 2019 do 29. 1. 2020, v katerem pa ni poskrbel niti za prijavo stalnega prebivališča, niti se ni oglasil pri izvajalskih organizacijah, se ne more uspešno sklicevati, da tega ni storil, ker je v letu 2019 in 2020 opravljal hišna dela pri J. K., ker je v maju 2020 začel z adaptacijo stanovanja pri O. M. in ker je v letu 2019 prenavljal kopalnico pri Z. B., pri kateri je celo leto tudi opravljal vsa dela okrog hiše. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je v letu, ko bi obsojenec moral opraviti družbeno koristno delo, res opravljal priložnostna dela, vendar pa iz pritožbi priloženih potrdil naročnikov dela, nikakor ne izhaja, da obsojeni ne bi mogel opraviti tudi dela v splošno korist, ki mu je bilo določeno kot nadomestilo za izvršitev zaporne kazni.
obstoj terjatve - obstoj nasprotne terjatve - ugotovitev neobstoja terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - pobotni ugovor - pobotna izjava - najemna pogodba za poslovni prostor - neplačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - varščina - pravni interes
Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je v točki 3 sicer skopo obrazložilo, da je obdolžencu prepovedano drogo odvzelo zaradi koristi splošne varnosti, saj bo samo z odvzemom le te povsem izključena možnost njene uporabe v nedovoljene namene. Odvzem mamila je predpisan kot stvarni varnostni ukrep zaradi nevarnosti, ki jo mamila sama zase pomenijo za okolico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up-106/96 že zavzelo stališče, da mora biti odvzem pravno utemeljen s tretjim oziroma četrtim odstavkom 15. člena Ustave. To pa pomeni, da če ima posameznik v posesti stvar, ki je zaradi posebnega javnega interesa ne bi smel imeti, se mu jo odvzame na podlagi zakona, ki tako izrecno predpisuje zaradi lastnosti stvari ali zaradi koristi splošne varnosti ali morale. Vsaka drugačna odločitev bi privedla do absurda, da bi se moralo tistim, ki so jo posedovali in jo je sodišče zaseglo (mamila) vrniti. Ker je sodišče prve stopnje mamilo obdolžencu odvzelo ravno zaradi takšnega razloga, kot izhaja iz citirane ustavne odločbe, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave, kot tudi ne iz 25. člena, ki določa pravico do učinkovite pritožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00048035
OZ člen 5, 6, 83, 120, 642, 921, 943, 946, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - poškodba vozila - popravilo vozila - odklonitev izplačila zavarovalnine - izbira izvajalca storitev - urna postavka za opravljeno delo - krajevno običajne cene - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe
Dolžnost zavarovalnice je, da v pogodbenem razmerju ravna s profesionalno skrbnostjo, vendar mora tudi zavarovanec v dvostranskem obligacijskem razmerju ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter načelom skrbnosti, ki mu nalaga ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja (5. in 6. člen OZ). Pri uresničevanju pravic iz zavarovanja se mora obnašati gospodarno in ne prevzemati obveznosti, ki več kot običajno ali pretirano obremenjujejo plačnika.
spor majhne vrednosti - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba v korist tretjega - dokazovanje
Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
odločitev o stroških postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - sporen temelj in višina odškodnine
Metoda ločenega izračuna uspeha glede na temelj in višino je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh, ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh, prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev.
delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - vodenje gospodarske družbe
Kot okoliščino za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni ne bi smelo upoštevati, da je obsojeni kaznivo dejanje storil kot direktor gospodarske družbe, ki je bil pooblaščen in odgovoren za zakonito poslovanje in razpolaganje s sredstvi gospodarske družbe, saj dejstvo, da je obsojeni kaznivo dejanje storil pri vodenju gospodarske družbe, po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, predstavlja zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, ki pa se že pri odmeri kazenske sankcije ne sme upoštevati kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.