Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.
izločitev dokazov - dovoljenost pritožbe - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov
Po določbi drugega odstavka člena 435 ZKP pa v primeru, če sodnik sam ali pa na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali pa obvestila iz 83. člena ZKP, izda sklep o njihovi izločitvi, o taki pritožbi zoper tak sklep pa odloča sodišče druge stopnje, ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Iz take zakonske ureditve torej izhaja, da je pritožba dovoljena le, če sodišče po uradni dolžnosti ali pa na predlog strank izloči nedovoljene dokaze, ni pa dovoljeno, če predlog stranke za izločitev dokazov zavrne.
Pri sklepanju pogodbe o finančnem leasingu gre za vzpostavljanje takšnega poslovnega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalcem, ki temelji na zaupanju in je prav zaradi tega leasingojemalec pogodbenemu partnerju dolžan pojasniti vse okoliščine, ki so pomembne za sklenitev posla. Pri sklepanju predmetnega posla je na strani obdolženca torej obstajala garantna dolžnost, da sopogodbenika seznani z vsemi za nameravani posel pomembnimi okoliščinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037869
ZIZ člen 17. ZST-1 člen 11, 12a, 12a/3. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - skupna višina dolgov - vrednost nepremičnin
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti že v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju. Vknjižene hipoteke same po sebi ne izkazujejo dejanske višine dolgov, saj so le-ti lahko delno poplačani (nedeljivost hipoteke). Dolžnik tako v predlogu za taksno oprostitev ni zatrjeval in izkazal, da dolgovi presegajo vrednost premoženja, na katerem imajo upniki prednostno poplačilno pravico. Navedbe o tem, da tudi prodaja nepremičnin ne bi v zvezi s plačilom sodne takse pomenila nobene razlike, ker naj bi vrednost dolgov presegala vrednost nepremičnin, prav tako pa dolžnik z najemninami ne bi mogel pokriti sodne takse, so ostale nekonkretizirane, saj ni podana dolžnikova natančna višina dolgov, z namenom odločanja o taksni oprostitvi pa teh podatkov sodišče ni dolžno ugotavljati samo.
V konkretnem primeru gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik svojih obveznosti do upnikov ni poplačal ter se že nekaj časa zaveda možnosti prodaje njegovega premoženja v izvršilnem postopku, v katerem dolžnikom redno nastajajo tudi stroški sodnih taks, zato strošek plačila sodnih taks zanj ni mogel biti presenečenje.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1. ODZ paragraf 326, 345, 1460, 1461, 1477. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZPP člen 2. ZZK-1 člen 11, 11/2. Temeljni zakon o koriščenju kmetijskih zemljišč (1959) člen 83.
ugotovitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobra vera - domneva dobroverne posesti - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - tek priposestvovalne dobe - razlaga pogodbe - gramatikalna razlaga - del parcele - ničnost kupoprodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče
Dejstvo, da je kupna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpisi (kar lahko vodi v njeno ničnost), lahko vpliva na kupčevo dobro vero. Sodišče mora zato presojo opraviti v vsakem primeru posebej in odločiti, ali je, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, izkazano, da je bil pridobitelj (in njegovi pravni nasledniki) v opravičljivi zmoti o tem, da je postal lastnik.
mednarodna povratnica - podpisana vročilnica - datum vročitve sklepa
Datum žiga tuje pošte na dan, ko je ta pisanje poslala nazaj, se lahko šteje kot datum vročitve, če stranka ob podpisu na mednarodni vročilnici ni navedla datuma prevzema.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20. ZDavP-2 člen 48, 145, 145/1. ZD člen 142.
zavrženje tožbe - izvršilni naslov - davčna odločba - pravnomočna odločba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - davčna obveznost - davčna izvršba - obvezno zdravstveno zavarovanje
Obveznost dedičev za izpolnitev davčnih obveznosti, odmerjenih pravnemu predniku, je specialno urejena v 48. členu ZDavP-2, ki določa, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika, a le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 40/2-2.
odmera nagrade izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje (v konkretnem primeru obeh pravdnih strank) gre lahko za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje. To je odvisno od vsakega konkretnega primera oziroma presoje vsebine mnenja oziroma izvida.
oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - vrednost premoženja - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženjski cenzus - obročno plačilo
Oprostitev plačila sodnih taks je namreč izjema, ki je namenjena le tistim prosilcem, ki bi jih zaradi prešibke dohodkovne in premoženjske situacije morebitno plačilo sodnih taks lahko ogrozilo oziroma jim občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob nadaljnjih nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da gre pri zgoraj omenjenih nepremičninah za nepremičnine, v katerih tožnik ne prebiva, in imajo tržno vrednost, zato se lahko unovčijo oziroma se z njimi lahko kako drugače razpolaga (pridobiva dohodek); in da nepremičnine niso obremenjene, pri tožniku pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso podani, saj še vedno bistveno presega omenjeni premoženjski kriterij.
ZUPJS člen 6, 6-7, 44, 44/3, 44/4. ZDSS-1 člen 7, 63. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
subvencija tržne najemnine - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - vračilo subvencije - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - pristojnost centra za socialno delo - sodna pristojnost - pristojnost specializiranega sodišča - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Ker je na podlagi določila četrtega odstavka 44. člena ZUPJS odločitev o vrnitvi neupravičeno prejetih javnih sredstev v pristojnosti CSD, ki o vrnitvi odloči ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe o subvenciji najemnine in ki odločitve o tem še ni sprejel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sodna pristojnost za odločitev v zadevi (še) ni podana.
Sodna pristojnost (socialnega) sodišča bo v tej zadevi, v skladu z določilom drugega odstavka 7. člena in 63. člena ZDSS-1 podana šele, ko bo izčrpan postopek pred CSD z dokončnim upravnim aktom ali v primeru, ko do izdaje in vročitve upravnega akta ne bo prišlo v zakonitem roku.
preklic naroka za dražbo - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - naknadno odpadel pravni interes - nedovoljena pritožba
V konkretnem primeru je bil dražbeni narok, v zvezi s katerim je bil predlog za preložitev zavrnjen, preklican po vložitvi pritožbe. V posledici preklica je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za preklic dražbenega naroka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetnem postopku bila dovoljena izvršba na premičnine, da je upnik z vlogo z dne 18. 2. 2020 zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja ter stroškov v zvezi s sestavo vloge, da si je izvršitelj vse stroške priglasil skladno s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik), stroški izvršitelja kot stroški upnikove vloge pa so bili za izvršbo potrebni.
ZIZ člen 55, 55/1. ZJSRS člen 21d, 28. OZ člen 280, 280/2, 419.
nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti
Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.
ZIZ člen 62. ZPP člen 343, 343/4, 366. URS člen 25.
pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL)
Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, navedeni sklep izpodbijala v celoti (v ugovoru je to izrecno navedla). Skladno z določbo 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v tem primeru v tej fazi postopka sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se namreč ob odločanju o dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, kar bo po pravnomočnosti sklepa z dne 9. 3. 2020 predmet obravnavanja v pravdnem postopku. Ob navedenem je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne more pričakovati.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obvezno zastopanje po odvetniku
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
razširitev tožbe na novega toženca - privolitev novega toženca - potrebni pravdni stroški
Po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, ko pravdni postopek že teče. Po 179. členu ZPP pravdni postopek teče od vložitve tožbe. Torej privolitve novega toženca ne more nadomestiti sodišče s sklepom.
Pritožbeno sodišče zato sprejema trditev tožnice, da potrebni stroški pooblaščenca upoštevaje poziv sodišča z dne 12. 7. 2019 in izrecno odklonitev privolitve za vstop v pravdo v vlogi z dne 18. 9. 2019 obsegajo le nagrado v višini 50 točk po 3. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 37,33 EUR.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 15.
odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija - plačilo za delo izvedenca - materialni stroški izvedenca
Po določbi 38. člena Pravilnika 1 je pravno relevantno dejstvo za odmero nagrade izvedencu število strani dodatno zbrane in proučene dokumentacije, ne pa število virov, pri katerih je izvedenec to dodatno dokumentacijo pridobil. Po že citirani določbi tretjega odstavka 15. člena Pravilnika 2 bi imel izvedenec pravico do povračila stroškov za najem opreme za izvedbo meritev, če bi to opremo najel in predložil o tem dokaz, da mu je ta strošek dejansko nastal (račun za najemnino), tega pa ni predložil.