CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Prvi odstavek 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS št. 84/2018), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019, določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Tako navedena določba odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci (tako tudi sodni cenilci in tolmači) pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča
Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje je prepozna, pritožba zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bil sklep sodišča prve stopnje potrjen, pa je nedovoljena.
plačilo sodne takse za ugovor - umik ugovora - začasna odredba
Iz podatkov v spisovnem gradivu in iz nadaljnjega postopanja sodišča prve stopnje, ki je s sklepom P 89/2020 z dne 20. 7. 2020 predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse za ugovor z dne 16. 6. 2020 zoper sklep o izdani začasni odredbi že ugodilo (listna št. 61 do 63 spisa), potrjujejo utemeljenost pritožbenih navedb.
pritožba - stranka postopka - zavrženje pritožbe - pravni interes
Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil garažo. Sodišče pa je v dopolnilnem sklepu sklenilo, da garažo deduje dedinja po dednem dogovoru med dediči. Ker domnevni kupec ni dedič, nima pravice do pritožbe proti dopolnilnemu sklepu o dedovanju in je bilo treba pritožbo zavreči (343. člen ZPP).
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - odločanje o pritožbi - strokovni sodelavec
Samostojni sodniški pomočnik ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
SZ-1 člen 68, 68/1, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 58, 125, 125/1. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - zahteva za posredovanje podatkov - sporočanje podatkov o neplačnikih - neizpolnitev obveznosti - teorija realizacije pogodbe - veljavnost pogodbe
Po določilu 58. členu OZ je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v pisni obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki iz nje izhajajo (razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega). Ker je bila Pogodba št. 017/2003 sklenjena med tožnico in družbo A. d. d., izvajanje te pogodbe ne pomeni realizacije pogodbenega razmerja med tožnico in etažnimi lastniki. Pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ), tretjih pa ne zavezuje. Prvostopenjsko stališče, da pogodba št. 017/2003 zavezuje tudi etažne lastnike, temelji torej na zmotno uporabljenem materialnem pravu.
silobran - istočasnost napada in obrambe - protipraven napad - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Pri tem bo moralo najprej zanesljivo ugotoviti ali je oškodovanec (in ne morda kdo drug) dejansko napadel obtoženca tako, da ga je udaril v rebra oziroma mu skočil za vrat in ga povlekel stran. Če bo ugotovilo, da ga je, bo moralo nadalje ugotoviti ali napad ni morebiti že prenehal tedaj, ko je obtoženi udaril oškodovanca. Napad in obramba morata biti namreč istočasna, saj je obramba upravičena in dovoljena dokler napad traja. Pri silobranu namreč napadeni z obrambo, od sebe odvrača protipraven napad, če pa je ta že dokončan, obramba ni več upravičena. Odgovor na to vprašanje pa je pomemben tudi za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj silobrana, to je, da je bilo obtoženčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno oziroma, da napada oškodovanca ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodovanjem le-tega. Šele v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi s strani oškodovanca dejansko protipravno napaden in da je napad še trajal, ko je obtoženi udaril oškodovanca in je bilo to neizogibno potrebno za odvrnitev napada, pa bo sodišče moralo presojati tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
zamudna sodba - zamudni sklep - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - sklepčnost - trditvena podlaga
Predlog tožene stranke, da naj sodišče podeli daljši rok za odgovor na tožbo, ker želi iti k odvetniku zaradi obrambe, ni obrazložen odgovor na tožbo, ki bi preprečil izdajo zamudnega sklepa.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odvetniški stroški
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati, saj to v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožba pa je delno utemeljena, kolikor izpodbija II. točko izreka sodbe glede stroškov postopka, saj ima pritožba prav, da se odvetnikom ne priznava nagrade za posvet s stranko po tar. št. 39/I OT, če to ni samostojna storitev in to v okoliščinah obravnavnega primera nedvomno ni, saj jo je odvetnik opravil v zvezi s storitvijo sestave dopolnitve tožbe, za kar pa mu je sodišče prve stopnje skladno s tar. št. 18 utemeljeno priznalo 300 točk. Pritožba pa nima prav, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvetniku tožeče stranke priznalo stroške prihoda na sodišče (kilometrino) in kolikor meni, da bi tožeča stranka morala najti pooblaščenca s sedežem na sodnem okrožju sodišča prve stopnje, saj bi se ob takšni razlagi stranki kršila pravica enakega varstva pravic po 22.členu Ustave RS.
vročilnica - dokazna moč javne listine - narok v postopku odločanja o ugovoru
Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. ZZDej člen 45, 46. ZPacP člen 18.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka (medicinska napaka)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je zdravnik S. pri zdravljenju tožnice ravnal, kot je treba in pravilno je ugotovilo, da je pri zdravljenju tožnice do 1. 6. 2011 ravnal v skladu s pravili medicinske stroke, saj je pravilno postavil (delovno) diagnozo ″sum na bronhialno astmo″ in ji predpisal ustrezno terapijo z zdravili, da je ravnal strokovno in po medicinski doktrini.
delovna doba - javni sektor - obstoj delovnega razmerja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - vpliv umika tožbe na zastaranje - zastaranje
V obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnik imel izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko uveljavil plačilo prispevkov za sporno obdobje v višini, kot če bi bil zaposlen pri toženi stranki, pa tega zaradi lastne neaktivnosti ni storil. Tožnik namreč želi z novo tožbo doseči novo sodbo in nov izvršilni naslov glede terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, kar pa ni dopustno. Kljub zastaranju judikatne terjatve gre še vedno za isto terjatev, ki še naprej obstaja, čeprav samo v naturalni obliki.
ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1, 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 179, 179/1.
prodaja nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
Pritožnik tudi ne izkaže za verjetno, da bi se v relativno kratkem času od cenitve kmetijskih zemljišč kaj spremenila njihova vrednost in tega niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imel za to vso možnost, ni storil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040339
OZ člen 150, 153, 153/3, 179.. ZVZD-1 člen 12.. ZST-1 člen 5, 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - zagotavljanje varnih delovnih pogojev
Zgolj teoretično usposabljanje ne zadostuje za varno opravljanje dela na višini, pač pa mora delodajalec delavcu pokazati, kako se v praksi zagotovi varen delovni proces (prikaz uporabe opreme, orodja, varovalne opreme). Res je ugotovilo seznanjenost tožnika s tem, da se je varovalna oprema nahajala v službenem vozilu, vendar pa mu delodajalec ni dal navodil za uporabo varovalne opreme.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje denarne terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivni kriterij - aktivno ravnanje dolžnika - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo le zato, ker je ocenilo, da terjatev ni verjetno izkazana, temveč tudi, ker tožnica ni izkazala nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe izpolnjena kumulativno, že neobstoj enega od njiju predstavlja razlog za zavrnitev zahteve za sodno varstvo.
Tožnica v predlogu ni izkazala konkretnih ravnanj toženca, usmerjenih v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, ki bi preprečilo uveljavitev njene terjatve. Zgolj njegovo slabo premoženjsko stanje, zaradi katerega niso bile v celoti poplačane zaostale preživninske obveznosti do hčerke, takšnega ravnanja ne predstavlja. Prav tako ga z verjetnostjo ne izkazujejo s strani tožnice predložene fotografije, objavljene na FB, iz povsem drugega časovnega obdobja. Ni mogoče pritrditi tožnici, da za izpolnitev subjektivnega kriterija zadošča zgolj primerjava višine terjatve in toženčevega premoženja, saj naj bi samo po sebi kazalo, da bo prav vsako razpolaganje s premoženjem vplivalo na nezmožnost uveljavitve terjatve. Že iz zakonskega teksta, v katerem je navedeno odtujevanje, skrivanje ali drugo razpolaganje s premoženjem, izhaja, da morajo biti toženčeva ravnanja v tej smeri aktivna, usmerjena k cilju, da se njegovo premoženje zmanjša, v kar pa ni mogoče šteti običajnih razpolaganj, namenjenih vsakodnevnemu življenju.
ZGD-1-UPB3 člen 395, 395/1, 395/2, 475, 475/5, 476.
povečanje osnovnega kapitala z vložki - dokapitalizacija - delničarjeva pravica do obveščenosti - razveljavitev skupščinskega sklepa - predujem za izvedenca - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena
Po določbi 518. člena ZGD-1 se za povečanje osnovnega kapitala z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov smiselno uporabljajo določbe o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe. Pri ustanovitvi družbeniki v družbeni pogodbi določijo višino osnovnega kapitala in vsakega posameznega vložka, pri dokapitalizaciji pa višina dokapitalizacije temelji na sklepu skupščine. V obeh primerih je treba pri stvarnih vložkih pred vpisom v sodni register zagotoviti poročilo o stvarnih vložkih, ki mora vsebovati (če gre za vložek nad 100.000 EUR) tudi poročilo revizorja. To poročilo je pri ustanovitvi namenjeno predvsem varstvu pravnega prometa in bodočih upnikov, saj mora v primeru, da se izkaže, da je vrednost stvarnega vložka nižja od vrednosti, zapisane v družbeni pogodbi, družbenik razliko plačati v denarju (peti odstavek 475. člena ZGD-1). Podobno je pri dokapitalizaciji, le da so objekt varstva tudi manjšinski družbeniki, saj lahko do dokapitalizacije pride mimo njihove volje. Pred odločanjem na skupščini morajo biti zato družbeniku zagotovljene informacije, ki jih potrebuje za svojo odločitev. V tem se oba položaja res razlikujeta in bi ju bilo zato lahko treba obravnavati drugače.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/2, 27/4. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 195.
zavrženje tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - navadno sosporništvo - formalno sosporništvo - obstoj procesne predpostavke - istovetnost zahtevka - subjektivna istovetnost - odgovornost države
Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Enako velja za predpravdna dejanja sospornikov, torej tudi za zahtevek v smislu 27. člena ZDOdv. Vprašanje dopustnosti sojenja in s tem obstoja procesnih predpostavk se pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno; učinek dispozitivnih procesnih dejanj je omejen na posamezno procesno razmerje, procesnih razmerij pa je z materialnopravnega vidika toliko, kolikor je procesnih parov.
ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 96.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - nadurno delo
Drugačna dokazna ocena in dokazni zaključki sodišča prve stopnje, ki niso skladni s prepričanjem tožnice, niso razlog, ki bi utemeljeval očitek o pristranskem sojenju, temveč so razlog za vložitev rednega pravnega sredstva zaradi razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev prvostopenjske sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je tožnica upravičena do izplačila nadur z upoštevanjem višine dodatka za delovno dobo v času vložitve tožbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se pri izračunu premalo izplačanih in neizplačanih nadur upošteva višina dodatka za delovno dobo v času, ko je tožnica delo dejansko opravila. Za uro dela, opravljenega preko polnega delovnega časa, pripada tožnici enak dodatek za delovno dobo kot za uro redno opravljenega dela v spornem obdobju.
Tožnici za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, pripada enako plačilo kot za redno delo, kar vključuje tudi dodatke, zraven pa še 30 % dodatek, ki pa se odmeri le od osnovne plače.