izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obvezno zastopanje po odvetniku
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 15.
odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija - plačilo za delo izvedenca - materialni stroški izvedenca
Po določbi 38. člena Pravilnika 1 je pravno relevantno dejstvo za odmero nagrade izvedencu število strani dodatno zbrane in proučene dokumentacije, ne pa število virov, pri katerih je izvedenec to dodatno dokumentacijo pridobil. Po že citirani določbi tretjega odstavka 15. člena Pravilnika 2 bi imel izvedenec pravico do povračila stroškov za najem opreme za izvedbo meritev, če bi to opremo najel in predložil o tem dokaz, da mu je ta strošek dejansko nastal (račun za najemnino), tega pa ni predložil.
silobran - istočasnost napada in obrambe - protipraven napad - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Pri tem bo moralo najprej zanesljivo ugotoviti ali je oškodovanec (in ne morda kdo drug) dejansko napadel obtoženca tako, da ga je udaril v rebra oziroma mu skočil za vrat in ga povlekel stran. Če bo ugotovilo, da ga je, bo moralo nadalje ugotoviti ali napad ni morebiti že prenehal tedaj, ko je obtoženi udaril oškodovanca. Napad in obramba morata biti namreč istočasna, saj je obramba upravičena in dovoljena dokler napad traja. Pri silobranu namreč napadeni z obrambo, od sebe odvrača protipraven napad, če pa je ta že dokončan, obramba ni več upravičena. Odgovor na to vprašanje pa je pomemben tudi za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj silobrana, to je, da je bilo obtoženčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno oziroma, da napada oškodovanca ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodovanjem le-tega. Šele v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi s strani oškodovanca dejansko protipravno napaden in da je napad še trajal, ko je obtoženi udaril oškodovanca in je bilo to neizogibno potrebno za odvrnitev napada, pa bo sodišče moralo presojati tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
ZIZ člen 55, 55/1. ZJSRS člen 21d, 28. OZ člen 280, 280/2, 419.
nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti
Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.
zamudna sodba - zamudni sklep - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - sklepčnost - trditvena podlaga
Predlog tožene stranke, da naj sodišče podeli daljši rok za odgovor na tožbo, ker želi iti k odvetniku zaradi obrambe, ni obrazložen odgovor na tožbo, ki bi preprečil izdajo zamudnega sklepa.
pritožba - stranka postopka - zavrženje pritožbe - pravni interes
Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil garažo. Sodišče pa je v dopolnilnem sklepu sklenilo, da garažo deduje dedinja po dednem dogovoru med dediči. Ker domnevni kupec ni dedič, nima pravice do pritožbe proti dopolnilnemu sklepu o dedovanju in je bilo treba pritožbo zavreči (343. člen ZPP).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Prvi odstavek 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS št. 84/2018), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019, določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Tako navedena določba odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci (tako tudi sodni cenilci in tolmači) pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetnem postopku bila dovoljena izvršba na premičnine, da je upnik z vlogo z dne 18. 2. 2020 zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja ter stroškov v zvezi s sestavo vloge, da si je izvršitelj vse stroške priglasil skladno s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik), stroški izvršitelja kot stroški upnikove vloge pa so bili za izvršbo potrebni.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - odločanje o pritožbi - strokovni sodelavec
Samostojni sodniški pomočnik ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
vročilnica - dokazna moč javne listine - narok v postopku odločanja o ugovoru
Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi.
preklic naroka za dražbo - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - naknadno odpadel pravni interes - nedovoljena pritožba
V konkretnem primeru je bil dražbeni narok, v zvezi s katerim je bil predlog za preložitev zavrnjen, preklican po vložitvi pritožbe. V posledici preklica je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za preklic dražbenega naroka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odvetniški stroški
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati, saj to v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožba pa je delno utemeljena, kolikor izpodbija II. točko izreka sodbe glede stroškov postopka, saj ima pritožba prav, da se odvetnikom ne priznava nagrade za posvet s stranko po tar. št. 39/I OT, če to ni samostojna storitev in to v okoliščinah obravnavnega primera nedvomno ni, saj jo je odvetnik opravil v zvezi s storitvijo sestave dopolnitve tožbe, za kar pa mu je sodišče prve stopnje skladno s tar. št. 18 utemeljeno priznalo 300 točk. Pritožba pa nima prav, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvetniku tožeče stranke priznalo stroške prihoda na sodišče (kilometrino) in kolikor meni, da bi tožeča stranka morala najti pooblaščenca s sedežem na sodnem okrožju sodišča prve stopnje, saj bi se ob takšni razlagi stranki kršila pravica enakega varstva pravic po 22.členu Ustave RS.
pripor - javljanje na policijski postaji - stalno bivališče v Republiki Sloveniji - neogibna potrebnost pripora - begosumnost
Ukrep javljanja na policijski postaji terja od obtoženca, da se mora ob določenem času javljati na policijski postaji, na območju katere stalno ali začasno prebiva ali se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepa, torej v konkretnem primeru v ... . Pri obtožencu, ki v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, v primeru odprave pripora pa tudi v .... ne več, je predlagani ukrep neizvedljiv. Da temu ni tako, pa tudi zagovornik v svoji pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pojasnil. Prav gotovo pa za izrek tega ukrepa ne zadošča, da se obtoženi "zgolj nekje nahaja", kot to v vloženi pritožbi zatrjuje zagovornik.
vročanje tožbe v odgovor - nasprotna tožba - zastopanje po odvetniku
V pravni literaturi in sodni praksi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo, ki se praviloma obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo, zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Stranki je torej treba tudi v tem primeru priznati, da jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po prvotni tožbi. Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VDS00039875
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-3.
tuj državljan - varščina - varščina za pravdne stroške
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za plačilo varščine pravilno oprlo na določbo iz 3. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP, po kateri toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da ta določba ne zajema tudi odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja. Napačno meni, da bi se določba lahko nanašala npr. na terjatev iz naslova neizplačanih plač (ko je poudarjena lastnost delavca kot šibkejše stranke), ne pa na odškodninsko terjatev delavca iz nesreče pri delu. Po stališču pritožbenega sodišča ni podlage za razlago jasne določbe, ki zajema vse terjatve iz delovnega razmerja, na način, da bi bile odškodninske terjatve izvzete.
ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
nasprotovanje ugovoru tretjega - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških postopka - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Upnik je bil že v času izvršilnega postopka seznanjen z enakim obsegom procesnega gradiva v zvezi z lastništvom tretjega glede predmetov izvršbe, kot nato v pravdnem postopku, kjer je pripoznal zahtevek tretjega, s tem pa tudi njegovo lastništvo na predmetih izvršbe. Upnikovo ravnanje, ko je najprej izrabil procesno možnost, da neobrazloženo nasprotuje obrazloženemu ugovoru tretjega, nato pa takoj v odgovoru na tožbo izrazil nasprotno voljo s pripoznavo zahtevka v tožbi, ki je bila vsebinsko sorodna ugovoru tretjega, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj upnik za interes tretjega. Obveznost pojasnjene samoomejitve je pri upniku posebej poudarjena, saj mu je podelil zakonodajalec izjemno močen procesni položaj v postopku nasproti tretjemu. Upnik lahko povzroči zavrnitev (tudi morda utemeljenega in obrazloženega) ugovora tretjega z golo izjavo o nasprotovanju, ki je ni dolžan obrazložiti (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Sankcija za kršitev navedenega načela je stroškovna. Upnik mora tretjemu povrniti njegove stroške ugovora tretjega, ki jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1, 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 179, 179/1.
prodaja nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
Pritožnik tudi ne izkaže za verjetno, da bi se v relativno kratkem času od cenitve kmetijskih zemljišč kaj spremenila njihova vrednost in tega niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imel za to vso možnost, ni storil.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje denarne terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivni kriterij - aktivno ravnanje dolžnika - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo le zato, ker je ocenilo, da terjatev ni verjetno izkazana, temveč tudi, ker tožnica ni izkazala nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe izpolnjena kumulativno, že neobstoj enega od njiju predstavlja razlog za zavrnitev zahteve za sodno varstvo.
Tožnica v predlogu ni izkazala konkretnih ravnanj toženca, usmerjenih v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, ki bi preprečilo uveljavitev njene terjatve. Zgolj njegovo slabo premoženjsko stanje, zaradi katerega niso bile v celoti poplačane zaostale preživninske obveznosti do hčerke, takšnega ravnanja ne predstavlja. Prav tako ga z verjetnostjo ne izkazujejo s strani tožnice predložene fotografije, objavljene na FB, iz povsem drugega časovnega obdobja. Ni mogoče pritrditi tožnici, da za izpolnitev subjektivnega kriterija zadošča zgolj primerjava višine terjatve in toženčevega premoženja, saj naj bi samo po sebi kazalo, da bo prav vsako razpolaganje s premoženjem vplivalo na nezmožnost uveljavitve terjatve. Že iz zakonskega teksta, v katerem je navedeno odtujevanje, skrivanje ali drugo razpolaganje s premoženjem, izhaja, da morajo biti toženčeva ravnanja v tej smeri aktivna, usmerjena k cilju, da se njegovo premoženje zmanjša, v kar pa ni mogoče šteti običajnih razpolaganj, namenjenih vsakodnevnemu življenju.