pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje denarne terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivni kriterij - aktivno ravnanje dolžnika - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo le zato, ker je ocenilo, da terjatev ni verjetno izkazana, temveč tudi, ker tožnica ni izkazala nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe izpolnjena kumulativno, že neobstoj enega od njiju predstavlja razlog za zavrnitev zahteve za sodno varstvo.
Tožnica v predlogu ni izkazala konkretnih ravnanj toženca, usmerjenih v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, ki bi preprečilo uveljavitev njene terjatve. Zgolj njegovo slabo premoženjsko stanje, zaradi katerega niso bile v celoti poplačane zaostale preživninske obveznosti do hčerke, takšnega ravnanja ne predstavlja. Prav tako ga z verjetnostjo ne izkazujejo s strani tožnice predložene fotografije, objavljene na FB, iz povsem drugega časovnega obdobja. Ni mogoče pritrditi tožnici, da za izpolnitev subjektivnega kriterija zadošča zgolj primerjava višine terjatve in toženčevega premoženja, saj naj bi samo po sebi kazalo, da bo prav vsako razpolaganje s premoženjem vplivalo na nezmožnost uveljavitve terjatve. Že iz zakonskega teksta, v katerem je navedeno odtujevanje, skrivanje ali drugo razpolaganje s premoženjem, izhaja, da morajo biti toženčeva ravnanja v tej smeri aktivna, usmerjena k cilju, da se njegovo premoženje zmanjša, v kar pa ni mogoče šteti običajnih razpolaganj, namenjenih vsakodnevnemu življenju.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta
Tožnici so bile priznane vse pravice po predpisih in po Aktu o sistemizaciji tožene stranke in po KPP. Tožena stranka tožnici ni priznala le tistih pravic pri odmeri letnega dopusta, ki so vezane na dejansko opravljanje dela na specifičnih delovnih mestih. V kolikor je tožena stranka tožnici za predhodno delo priznala 4 dni rednega letnega dopusta, se na to tožnica ne more utemeljeno sklicevati, saj je, kot že navedeno, sodišče pravilno obrazložilo odločitev, da enakosti v nepravu ni mogoče uveljavljati.
ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 96.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - nadurno delo
Drugačna dokazna ocena in dokazni zaključki sodišča prve stopnje, ki niso skladni s prepričanjem tožnice, niso razlog, ki bi utemeljeval očitek o pristranskem sojenju, temveč so razlog za vložitev rednega pravnega sredstva zaradi razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev prvostopenjske sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je tožnica upravičena do izplačila nadur z upoštevanjem višine dodatka za delovno dobo v času vložitve tožbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se pri izračunu premalo izplačanih in neizplačanih nadur upošteva višina dodatka za delovno dobo v času, ko je tožnica delo dejansko opravila. Za uro dela, opravljenega preko polnega delovnega časa, pripada tožnici enak dodatek za delovno dobo kot za uro redno opravljenega dela v spornem obdobju.
Tožnici za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, pripada enako plačilo kot za redno delo, kar vključuje tudi dodatke, zraven pa še 30 % dodatek, ki pa se odmeri le od osnovne plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VDS00039875
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-3.
tuj državljan - varščina - varščina za pravdne stroške
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za plačilo varščine pravilno oprlo na določbo iz 3. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP, po kateri toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da ta določba ne zajema tudi odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja. Napačno meni, da bi se določba lahko nanašala npr. na terjatev iz naslova neizplačanih plač (ko je poudarjena lastnost delavca kot šibkejše stranke), ne pa na odškodninsko terjatev delavca iz nesreče pri delu. Po stališču pritožbenega sodišča ni podlage za razlago jasne določbe, ki zajema vse terjatve iz delovnega razmerja, na način, da bi bile odškodninske terjatve izvzete.
S podjemno pogodbo (členi od 619 do 648 OZ) se je tožnik – ki ima kot podjemnik položaj profesionalne osebe – zavezal, da bo opravil (dokončal) določen posel, pri čemer je v tej zvezi nase prevzel tudi tveganje za uspešno dokončanje posla. Naročnik ima v razmerju do podjemnika položaj laika, kar pomeni, da prevzem določenega tveganja ne more biti posledica odločitve tiste stranke, za katero glede na njene značilnosti ni mogoče šteti, da ji je to tveganje poznano ali bi ji moralo biti poznano.
ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zagovor
Dejstvo, da tožnik po lastni navedbi ni bival na začasnem prebivališču v Sloveniji, ni relevantno. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi z začasnim prebivališčem v Sloveniji, torej bi se moral tam tudi nahajati, saj ZDR-1 ne predvideva obveznosti vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tuji državi.
ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1, 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 179, 179/1.
prodaja nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
Pritožnik tudi ne izkaže za verjetno, da bi se v relativno kratkem času od cenitve kmetijskih zemljišč kaj spremenila njihova vrednost in tega niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imel za to vso možnost, ni storil.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - razlogi za izpodbijanje - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev - plačilo zdravstvenih storitev - šibko premoženjsko stanje - popravni sklep - očitna pisna pomota - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom odpravilo očitno pisno pomoto glede datuma teka zamudnih obresti ter letnico 2019 nadomestilo z letnico 2015. Gre za napako, ki jo je sodišče lahko odpravilo s popravnim sklepom na podlagi 328. člena ZPP.
pripor - javljanje na policijski postaji - stalno bivališče v Republiki Sloveniji - neogibna potrebnost pripora - begosumnost
Ukrep javljanja na policijski postaji terja od obtoženca, da se mora ob določenem času javljati na policijski postaji, na območju katere stalno ali začasno prebiva ali se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepa, torej v konkretnem primeru v ... . Pri obtožencu, ki v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, v primeru odprave pripora pa tudi v .... ne več, je predlagani ukrep neizvedljiv. Da temu ni tako, pa tudi zagovornik v svoji pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pojasnil. Prav gotovo pa za izrek tega ukrepa ne zadošča, da se obtoženi "zgolj nekje nahaja", kot to v vloženi pritožbi zatrjuje zagovornik.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112, 118.. ZPP člen 292.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - reintegracija - sodna razveza
Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni 30-dnevni rok, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba, v obravnavanem primeru ravnateljica zavoda, seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 53/2019 poudarilo, da delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, niso varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Sodišče mora tudi v primeru, če ugotovi, da delavec, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, pretehtati, ali vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank utemeljujejo bodisi nadaljevanje delovnega razmerja po nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi bodisi prenehanje tega delovnega razmerja zaradi nezmožnosti njegovega nadaljevanja in v odvisnosti od teh ugotovitev odločiti.
delovna doba - javni sektor - obstoj delovnega razmerja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - vpliv umika tožbe na zastaranje - zastaranje
V obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnik imel izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko uveljavil plačilo prispevkov za sporno obdobje v višini, kot če bi bil zaposlen pri toženi stranki, pa tega zaradi lastne neaktivnosti ni storil. Tožnik namreč želi z novo tožbo doseči novo sodbo in nov izvršilni naslov glede terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, kar pa ni dopustno. Kljub zastaranju judikatne terjatve gre še vedno za isto terjatev, ki še naprej obstaja, čeprav samo v naturalni obliki.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 24, 35. SZ člen 8, 8/1, 8/4. ZSR člen 40, 40/4. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - vrednost stanovanja - hišniško stanovanje - sprememba namembnosti - pomen zemljiškoknjižnega vpisa - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - interventni zakon - dokazna pravila - zakonske domneve - odločanje po verjetnosti - dokazni standard gotovosti - stopnja prepričanja - materialnopravna pravnomočnost - ponovno odločanje o zadevi - načelo hitrosti postopka - predlagalni nepravdni postopek - novote v pritožbenem postopku
Postopek po ZVEtL-1 se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na tem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - diskriminacija
Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nikoli ni izpodbijal podpisa pogodbe o zaposlitvi, da jo je podpisal v zmoti, prevari ali pod vplivom grožnje v smislu 45., 46. in 49. člena OZ. Navajal je le, da je tožena stranka izkoristila njegov socialni položaj. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi za prihod iz določenega kraja, zato mu je tožena stranka pravilno izplačevala stroške za prihod na delo iz tega kraja.
nasprotovanje ugovoru tretjega - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških postopka - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Upnik je bil že v času izvršilnega postopka seznanjen z enakim obsegom procesnega gradiva v zvezi z lastništvom tretjega glede predmetov izvršbe, kot nato v pravdnem postopku, kjer je pripoznal zahtevek tretjega, s tem pa tudi njegovo lastništvo na predmetih izvršbe. Upnikovo ravnanje, ko je najprej izrabil procesno možnost, da neobrazloženo nasprotuje obrazloženemu ugovoru tretjega, nato pa takoj v odgovoru na tožbo izrazil nasprotno voljo s pripoznavo zahtevka v tožbi, ki je bila vsebinsko sorodna ugovoru tretjega, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj upnik za interes tretjega. Obveznost pojasnjene samoomejitve je pri upniku posebej poudarjena, saj mu je podelil zakonodajalec izjemno močen procesni položaj v postopku nasproti tretjemu. Upnik lahko povzroči zavrnitev (tudi morda utemeljenega in obrazloženega) ugovora tretjega z golo izjavo o nasprotovanju, ki je ni dolžan obrazložiti (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Sankcija za kršitev navedenega načela je stroškovna. Upnik mora tretjemu povrniti njegove stroške ugovora tretjega, ki jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040339
OZ člen 150, 153, 153/3, 179.. ZVZD-1 člen 12.. ZST-1 člen 5, 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - zagotavljanje varnih delovnih pogojev
Zgolj teoretično usposabljanje ne zadostuje za varno opravljanje dela na višini, pač pa mora delodajalec delavcu pokazati, kako se v praksi zagotovi varen delovni proces (prikaz uporabe opreme, orodja, varovalne opreme). Res je ugotovilo seznanjenost tožnika s tem, da se je varovalna oprema nahajala v službenem vozilu, vendar pa mu delodajalec ni dal navodil za uporabo varovalne opreme.
ZGD-1-UPB3 člen 395, 395/1, 395/2, 475, 475/5, 476.
povečanje osnovnega kapitala z vložki - dokapitalizacija - delničarjeva pravica do obveščenosti - razveljavitev skupščinskega sklepa - predujem za izvedenca - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena
Po določbi 518. člena ZGD-1 se za povečanje osnovnega kapitala z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov smiselno uporabljajo določbe o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe. Pri ustanovitvi družbeniki v družbeni pogodbi določijo višino osnovnega kapitala in vsakega posameznega vložka, pri dokapitalizaciji pa višina dokapitalizacije temelji na sklepu skupščine. V obeh primerih je treba pri stvarnih vložkih pred vpisom v sodni register zagotoviti poročilo o stvarnih vložkih, ki mora vsebovati (če gre za vložek nad 100.000 EUR) tudi poročilo revizorja. To poročilo je pri ustanovitvi namenjeno predvsem varstvu pravnega prometa in bodočih upnikov, saj mora v primeru, da se izkaže, da je vrednost stvarnega vložka nižja od vrednosti, zapisane v družbeni pogodbi, družbenik razliko plačati v denarju (peti odstavek 475. člena ZGD-1). Podobno je pri dokapitalizaciji, le da so objekt varstva tudi manjšinski družbeniki, saj lahko do dokapitalizacije pride mimo njihove volje. Pred odločanjem na skupščini morajo biti zato družbeniku zagotovljene informacije, ki jih potrebuje za svojo odločitev. V tem se oba položaja res razlikujeta in bi ju bilo zato lahko treba obravnavati drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00041983
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - stranska denarna kazen
Posamezna razhajanja v izpovedbah, na katere opozarja pritožnica sicer obstajajo, so pa tako nebistvena in za ugotavljanje dejanskega stanja nepomembna, da ugotovljenih odločilnih dejstev ne morejo prikazati kot vprašljivih oz. dvomljivo ugotovljenih.
Kolikor zagovornica v pritožbi navaja, da bi bilo obtožencu primerneje izreči pogojno obsodbo brez denarne kazni pa pri tem očitno spregleda, da je pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika izrek stranske denarne kazni obligatoren, s čimer pa mora vsakdo, ki se za izvršitev takega kaznivega dejanja odloči tudi računati, tako, da se izkaže poznejše sklicevanje na šibko premoženjsko stanje neutemeljeno.
Izrečena zaporna kazen je povsem primerljiva s kaznimi, izrečenimi v podobnih kazenskih postopkih, pri čemer pa število prebežnikov ni edino merilo oz. okoliščina, ki narekuje višino izrečene zaporne kazni.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine iz vsakokratnega konkretnega primera.
Zato je bistven odgovor na vprašanje, ali se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti in ali uveljavlja izredne stroške, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine trenutno ali za daljši čas (več kot dva meseca) ogroženo. Tak razlog mora prosilec navesti in dokazati.
starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - pokojninska doba brez dokupa
Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi je pokojninska doba brez dokupa bistveno strožji pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pod to dobo se po 1. 1. 2013 ne šteje noben dokup ali prostovoljna vključitev v zavarovanje.