ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zagovor
Dejstvo, da tožnik po lastni navedbi ni bival na začasnem prebivališču v Sloveniji, ni relevantno. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi z začasnim prebivališčem v Sloveniji, torej bi se moral tam tudi nahajati, saj ZDR-1 ne predvideva obveznosti vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tuji državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VDS00039875
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-3.
tuj državljan - varščina - varščina za pravdne stroške
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za plačilo varščine pravilno oprlo na določbo iz 3. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP, po kateri toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da ta določba ne zajema tudi odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja. Napačno meni, da bi se določba lahko nanašala npr. na terjatev iz naslova neizplačanih plač (ko je poudarjena lastnost delavca kot šibkejše stranke), ne pa na odškodninsko terjatev delavca iz nesreče pri delu. Po stališču pritožbenega sodišča ni podlage za razlago jasne določbe, ki zajema vse terjatve iz delovnega razmerja, na način, da bi bile odškodninske terjatve izvzete.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje denarne terjatve - kumulativna izpolnitev pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - subjektivni kriterij - aktivno ravnanje dolžnika - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo le zato, ker je ocenilo, da terjatev ni verjetno izkazana, temveč tudi, ker tožnica ni izkazala nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe izpolnjena kumulativno, že neobstoj enega od njiju predstavlja razlog za zavrnitev zahteve za sodno varstvo.
Tožnica v predlogu ni izkazala konkretnih ravnanj toženca, usmerjenih v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, ki bi preprečilo uveljavitev njene terjatve. Zgolj njegovo slabo premoženjsko stanje, zaradi katerega niso bile v celoti poplačane zaostale preživninske obveznosti do hčerke, takšnega ravnanja ne predstavlja. Prav tako ga z verjetnostjo ne izkazujejo s strani tožnice predložene fotografije, objavljene na FB, iz povsem drugega časovnega obdobja. Ni mogoče pritrditi tožnici, da za izpolnitev subjektivnega kriterija zadošča zgolj primerjava višine terjatve in toženčevega premoženja, saj naj bi samo po sebi kazalo, da bo prav vsako razpolaganje s premoženjem vplivalo na nezmožnost uveljavitve terjatve. Že iz zakonskega teksta, v katerem je navedeno odtujevanje, skrivanje ali drugo razpolaganje s premoženjem, izhaja, da morajo biti toženčeva ravnanja v tej smeri aktivna, usmerjena k cilju, da se njegovo premoženje zmanjša, v kar pa ni mogoče šteti običajnih razpolaganj, namenjenih vsakodnevnemu življenju.
ZGD-1-UPB3 člen 395, 395/1, 395/2, 475, 475/5, 476.
povečanje osnovnega kapitala z vložki - dokapitalizacija - delničarjeva pravica do obveščenosti - razveljavitev skupščinskega sklepa - predujem za izvedenca - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena
Po določbi 518. člena ZGD-1 se za povečanje osnovnega kapitala z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov smiselno uporabljajo določbe o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe. Pri ustanovitvi družbeniki v družbeni pogodbi določijo višino osnovnega kapitala in vsakega posameznega vložka, pri dokapitalizaciji pa višina dokapitalizacije temelji na sklepu skupščine. V obeh primerih je treba pri stvarnih vložkih pred vpisom v sodni register zagotoviti poročilo o stvarnih vložkih, ki mora vsebovati (če gre za vložek nad 100.000 EUR) tudi poročilo revizorja. To poročilo je pri ustanovitvi namenjeno predvsem varstvu pravnega prometa in bodočih upnikov, saj mora v primeru, da se izkaže, da je vrednost stvarnega vložka nižja od vrednosti, zapisane v družbeni pogodbi, družbenik razliko plačati v denarju (peti odstavek 475. člena ZGD-1). Podobno je pri dokapitalizaciji, le da so objekt varstva tudi manjšinski družbeniki, saj lahko do dokapitalizacije pride mimo njihove volje. Pred odločanjem na skupščini morajo biti zato družbeniku zagotovljene informacije, ki jih potrebuje za svojo odločitev. V tem se oba položaja res razlikujeta in bi ju bilo zato lahko treba obravnavati drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038417
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 34/1, 115, 115/1, 116, 116-1, 117. ZKP člen 329.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - uboj - umor na grozovit način - uboj na mah - krivda - bistveno zmanjšana prištevnost - prištevnost - presoja izvedenskega mnenja - dokazni predlog - dodatno izvedensko mnenje
Kot je to v točki 49 svoje sodbe obrazložilo že sodišče prve stopnje, gre namreč za kaznivo dejanje po 1. točki 116. člena KZ-1, torej za umor na grozovit način, o čemer skuša v pritožbi prepričati okrožna državna tožilka, tedaj, ko je s storitvijo dejanja oškodovancu povzročeno posebno trpljenje ali bolečina, ki po svoji intenziteti presega tiste, ki so značilne za vsako od teh kaznivih dejanj in ki kažejo, da je storilec pri takšnem ravnanju tudi brezčutno užival ali se kako drugače izživljal. Na grozovit način izvršitve je tako mogoče utemeljeno sklepati na podlagi ugotovljenih tako imenovanih objektivnih okoliščin, torej ravnanj storilca, s katerimi žrtvi povzroča trpljenje, bolečine ali strah, ki presegajo običajni način izvršitve tega kaznivega dejanja, kot tudi na podlagi izkazanih subjektivnih okoliščin, ki se kažejo v krvoželjnosti ali stopnjevanju izživljanja storilca nad žrtvijo in njegovem brezčutnem uživanju ob njenem trpljenju, kar pomeni, da je v zavesti storilca, da povzroča žrtvi takšno hudo trpljenje, bolečine ali strah oziroma da se zaveda možnosti povzročiti takšno trpljenje, bolečine ali strah, kar tudi hoče, oziroma v to privoli. Navedeno pa pomeni, da more vse navedene okoliščine zajemati tudi storilčev naklep.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - razlogi za izpodbijanje - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev - plačilo zdravstvenih storitev - šibko premoženjsko stanje - popravni sklep - očitna pisna pomota - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom odpravilo očitno pisno pomoto glede datuma teka zamudnih obresti ter letnico 2019 nadomestilo z letnico 2015. Gre za napako, ki jo je sodišče lahko odpravilo s popravnim sklepom na podlagi 328. člena ZPP.
nasprotovanje ugovoru tretjega - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških postopka - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Upnik je bil že v času izvršilnega postopka seznanjen z enakim obsegom procesnega gradiva v zvezi z lastništvom tretjega glede predmetov izvršbe, kot nato v pravdnem postopku, kjer je pripoznal zahtevek tretjega, s tem pa tudi njegovo lastništvo na predmetih izvršbe. Upnikovo ravnanje, ko je najprej izrabil procesno možnost, da neobrazloženo nasprotuje obrazloženemu ugovoru tretjega, nato pa takoj v odgovoru na tožbo izrazil nasprotno voljo s pripoznavo zahtevka v tožbi, ki je bila vsebinsko sorodna ugovoru tretjega, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj upnik za interes tretjega. Obveznost pojasnjene samoomejitve je pri upniku posebej poudarjena, saj mu je podelil zakonodajalec izjemno močen procesni položaj v postopku nasproti tretjemu. Upnik lahko povzroči zavrnitev (tudi morda utemeljenega in obrazloženega) ugovora tretjega z golo izjavo o nasprotovanju, ki je ni dolžan obrazložiti (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Sankcija za kršitev navedenega načela je stroškovna. Upnik mora tretjemu povrniti njegove stroške ugovora tretjega, ki jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040339
OZ člen 150, 153, 153/3, 179.. ZVZD-1 člen 12.. ZST-1 člen 5, 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - zagotavljanje varnih delovnih pogojev
Zgolj teoretično usposabljanje ne zadostuje za varno opravljanje dela na višini, pač pa mora delodajalec delavcu pokazati, kako se v praksi zagotovi varen delovni proces (prikaz uporabe opreme, orodja, varovalne opreme). Res je ugotovilo seznanjenost tožnika s tem, da se je varovalna oprema nahajala v službenem vozilu, vendar pa mu delodajalec ni dal navodil za uporabo varovalne opreme.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 24, 35. SZ člen 8, 8/1, 8/4. ZSR člen 40, 40/4. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - vrednost stanovanja - hišniško stanovanje - sprememba namembnosti - pomen zemljiškoknjižnega vpisa - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - interventni zakon - dokazna pravila - zakonske domneve - odločanje po verjetnosti - dokazni standard gotovosti - stopnja prepričanja - materialnopravna pravnomočnost - ponovno odločanje o zadevi - načelo hitrosti postopka - predlagalni nepravdni postopek - novote v pritožbenem postopku
Postopek po ZVEtL-1 se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na tem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
delovna doba - javni sektor - obstoj delovnega razmerja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - vpliv umika tožbe na zastaranje - zastaranje
V obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnik imel izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko uveljavil plačilo prispevkov za sporno obdobje v višini, kot če bi bil zaposlen pri toženi stranki, pa tega zaradi lastne neaktivnosti ni storil. Tožnik namreč želi z novo tožbo doseči novo sodbo in nov izvršilni naslov glede terjatve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, kar pa ni dopustno. Kljub zastaranju judikatne terjatve gre še vedno za isto terjatev, ki še naprej obstaja, čeprav samo v naturalni obliki.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta
Tožnici so bile priznane vse pravice po predpisih in po Aktu o sistemizaciji tožene stranke in po KPP. Tožena stranka tožnici ni priznala le tistih pravic pri odmeri letnega dopusta, ki so vezane na dejansko opravljanje dela na specifičnih delovnih mestih. V kolikor je tožena stranka tožnici za predhodno delo priznala 4 dni rednega letnega dopusta, se na to tožnica ne more utemeljeno sklicevati, saj je, kot že navedeno, sodišče pravilno obrazložilo odločitev, da enakosti v nepravu ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048104
KZ-1 člen 32, 32/1, 135, 135/1, 135/2.. ZKP člen 337, 337/3.
kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - skrajna sila - ogled kraja - navzočnost strank pri ogledu
Po prvem odstavku 135. člena KZ-1E kaznivo dejanje grožnje stori, kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po drugem odstavku 135. člena KZ-1E pa je podana, če je temeljna oblika dejanja grožnje storjena proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari. Ena od možnih izvršitvenih oblik storitve
kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje je tedaj tudi grdo ravnanje, ki praviloma povzroči na oškodovancu tudi posledice v smislu prizadete telesne integritete.
Po določbi tretjega odstavka 337. člena ZKP, ki ureja ogled in rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave, se strankam in oškodovancu vselej sporoči, kdaj in kje bo ogled opravljen in da smejo biti pri teh dejanjih navzoči. Že iz dikcije te določbe same izhaja, da navzočnost strank na ogledu ni nujna, potrditev te ugotovitve pa je najti tudi v nadaljnjem besedilu te določbe, ko senat v primeru, če je obdolženec v priporu (po mnenju pritožbenega sodišče pa gre to dikcijo analogno uporabiti tudi v primeru, če je obdolženec na prestajanju kazni), sam odloči, ali je njegova navzočnost na ogledu nujna ali ne.
ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1, 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 179, 179/1.
prodaja nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
Pritožnik tudi ne izkaže za verjetno, da bi se v relativno kratkem času od cenitve kmetijskih zemljišč kaj spremenila njihova vrednost in tega niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imel za to vso možnost, ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038478
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - sklep o izvršbi - podjemna pogodba - razmerja med etažnimi lastniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - dolžnost plačila - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - pooblastila upravnika
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da je za sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami v imenu in za račun etažnih lastnikov pooblaščen upravnik. Toženec naročila storitve v imenu etažnih lastnikov res ni mogel podati, saj ni imel pooblastila, a ga je podal v svojem imenu in za svoj račun, zato mora opravljeno storitev tudi poravnati.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/2, 27/4. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 195.
zavrženje tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - navadno sosporništvo - formalno sosporništvo - obstoj procesne predpostavke - istovetnost zahtevka - subjektivna istovetnost - odgovornost države
Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Enako velja za predpravdna dejanja sospornikov, torej tudi za zahtevek v smislu 27. člena ZDOdv. Vprašanje dopustnosti sojenja in s tem obstoja procesnih predpostavk se pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno; učinek dispozitivnih procesnih dejanj je omejen na posamezno procesno razmerje, procesnih razmerij pa je z materialnopravnega vidika toliko, kolikor je procesnih parov.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112, 118.. ZPP člen 292.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - reintegracija - sodna razveza
Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni 30-dnevni rok, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba, v obravnavanem primeru ravnateljica zavoda, seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 53/2019 poudarilo, da delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, niso varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Sodišče mora tudi v primeru, če ugotovi, da delavec, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, pretehtati, ali vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank utemeljujejo bodisi nadaljevanje delovnega razmerja po nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi bodisi prenehanje tega delovnega razmerja zaradi nezmožnosti njegovega nadaljevanja in v odvisnosti od teh ugotovitev odločiti.
povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - diskriminacija
Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nikoli ni izpodbijal podpisa pogodbe o zaposlitvi, da jo je podpisal v zmoti, prevari ali pod vplivom grožnje v smislu 45., 46. in 49. člena OZ. Navajal je le, da je tožena stranka izkoristila njegov socialni položaj. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi za prihod iz določenega kraja, zato mu je tožena stranka pravilno izplačevala stroške za prihod na delo iz tega kraja.
bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - možnost obravnavanja pred sodiščem
Odločitev, da se predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja toženke ne izvede, je sodišče prve stopnje utemeljilo v izpodbijani sodbi; navedlo je, da se direktor toženke naroka ni udeležil zaradi bolezni, da pa so bila bistvena dejstva že ugotovljena, predvsem iz izpovedi druge priče. Tako navedeni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga (da so bistvena dejstva že ugotovljena) pomenijo vnaprejšnjo dokazno oceno in niso zakoniti. To še toliko bolj velja v primeru dokaza z zaslišanjem strank. Kdaj sodišču ni treba zaslišati obeh pravdnih strank, določa 258. člen ZPP: - če osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva; - če zaslišanje ene stranke ni mogoče (prvi odstavek) ali - če stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek; v primeru neupravičene odsotnosti z zaslišanja). Sodišče prve stopnje nobenega od teh razlogov, ki bi utemeljevali, da se zasliši le ena pravdna stranka, ni ugotovilo.
Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne doseže svojega namena, to je poplačila upnikov, ki jih je treba napotiti, da v določenem roko sprožijo (oziroma nadaljujejo) ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Smiselno je tudi, da sodišče prekine zapuščinski postopek do zaključka (izvršilnega) postopka oziroma do poteka roka.