Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta
Tožnici so bile priznane vse pravice po predpisih in po Aktu o sistemizaciji tožene stranke in po KPP. Tožena stranka tožnici ni priznala le tistih pravic pri odmeri letnega dopusta, ki so vezane na dejansko opravljanje dela na specifičnih delovnih mestih. V kolikor je tožena stranka tožnici za predhodno delo priznala 4 dni rednega letnega dopusta, se na to tožnica ne more utemeljeno sklicevati, saj je, kot že navedeno, sodišče pravilno obrazložilo odločitev, da enakosti v nepravu ni mogoče uveljavljati.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 24, 35. SZ člen 8, 8/1, 8/4. ZSR člen 40, 40/4. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - vrednost stanovanja - hišniško stanovanje - sprememba namembnosti - pomen zemljiškoknjižnega vpisa - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - interventni zakon - dokazna pravila - zakonske domneve - odločanje po verjetnosti - dokazni standard gotovosti - stopnja prepričanja - materialnopravna pravnomočnost - ponovno odločanje o zadevi - načelo hitrosti postopka - predlagalni nepravdni postopek - novote v pritožbenem postopku
Postopek po ZVEtL-1 se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na tem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
pripor - javljanje na policijski postaji - stalno bivališče v Republiki Sloveniji - neogibna potrebnost pripora - begosumnost
Ukrep javljanja na policijski postaji terja od obtoženca, da se mora ob določenem času javljati na policijski postaji, na območju katere stalno ali začasno prebiva ali se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepa, torej v konkretnem primeru v ... . Pri obtožencu, ki v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, v primeru odprave pripora pa tudi v .... ne več, je predlagani ukrep neizvedljiv. Da temu ni tako, pa tudi zagovornik v svoji pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pojasnil. Prav gotovo pa za izrek tega ukrepa ne zadošča, da se obtoženi "zgolj nekje nahaja", kot to v vloženi pritožbi zatrjuje zagovornik.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - razlogi za izpodbijanje - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev - plačilo zdravstvenih storitev - šibko premoženjsko stanje - popravni sklep - očitna pisna pomota - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom odpravilo očitno pisno pomoto glede datuma teka zamudnih obresti ter letnico 2019 nadomestilo z letnico 2015. Gre za napako, ki jo je sodišče lahko odpravilo s popravnim sklepom na podlagi 328. člena ZPP.
povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - diskriminacija
Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nikoli ni izpodbijal podpisa pogodbe o zaposlitvi, da jo je podpisal v zmoti, prevari ali pod vplivom grožnje v smislu 45., 46. in 49. člena OZ. Navajal je le, da je tožena stranka izkoristila njegov socialni položaj. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi za prihod iz določenega kraja, zato mu je tožena stranka pravilno izplačevala stroške za prihod na delo iz tega kraja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037713
KZ-1 člen 49, 49/1, 324, 324/1-1, 324/1-3, 391. URS člen 14, 22, 29.
nevarna vožnja v cestnem prometu - kršitev cestnoprometnih predpisov - kazenska sankcija - zaporna kazen - alkoholiziranost - pravica do zagovora - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni - predkaznovanost - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Kot obteževalne okoliščine ni upoštevalo obdolženčeve alkoholiziranosti kot take, temveč pravilno ni prezrlo stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti, torej dejstva, da je obdolženec imel najmanj 1,00 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Pritožba, ki ugotovitve sodišča prve stopnje v tej smeri netočno povzema, zato ni utemeljena.
Podatki v spisu (list. št. 82) potrjujejo pravilnost ugotovitve, da je toženka s pisno izjavo z dne 13. 1. 2020 soglašala z umikom tožbe in priglasila stroške (torej zahtevala povrnitev stroškov).
Podatki v spisu potrjujejo tudi dejstvo, da je toženka pravočasno vložila odgovor na tožbo s prilogami (list. št. 46 do 51 in priloge B 1 do B 79), da je sodišče prve stopnje toženko pravilno pozvalo na vložitev odgovora na tožbo (poziv na list. št. 40) na podlagi sklepa sodišča druge stopnje Cp 258/2018 z dne 15. 11. 2018.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00041983
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.
zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - stranska denarna kazen
Posamezna razhajanja v izpovedbah, na katere opozarja pritožnica sicer obstajajo, so pa tako nebistvena in za ugotavljanje dejanskega stanja nepomembna, da ugotovljenih odločilnih dejstev ne morejo prikazati kot vprašljivih oz. dvomljivo ugotovljenih.
Kolikor zagovornica v pritožbi navaja, da bi bilo obtožencu primerneje izreči pogojno obsodbo brez denarne kazni pa pri tem očitno spregleda, da je pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika izrek stranske denarne kazni obligatoren, s čimer pa mora vsakdo, ki se za izvršitev takega kaznivega dejanja odloči tudi računati, tako, da se izkaže poznejše sklicevanje na šibko premoženjsko stanje neutemeljeno.
Izrečena zaporna kazen je povsem primerljiva s kaznimi, izrečenimi v podobnih kazenskih postopkih, pri čemer pa število prebežnikov ni edino merilo oz. okoliščina, ki narekuje višino izrečene zaporne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VDS00039875
ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/1, 91/1-3.
tuj državljan - varščina - varščina za pravdne stroške
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za plačilo varščine pravilno oprlo na določbo iz 3. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP, po kateri toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če se tožbeni zahtevek nanaša na tožnikove terjatve iz njegovega delovnega razmerja v Republiki Sloveniji. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da ta določba ne zajema tudi odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja. Napačno meni, da bi se določba lahko nanašala npr. na terjatev iz naslova neizplačanih plač (ko je poudarjena lastnost delavca kot šibkejše stranke), ne pa na odškodninsko terjatev delavca iz nesreče pri delu. Po stališču pritožbenega sodišča ni podlage za razlago jasne določbe, ki zajema vse terjatve iz delovnega razmerja, na način, da bi bile odškodninske terjatve izvzete.
nasprotovanje ugovoru tretjega - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških postopka - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Upnik je bil že v času izvršilnega postopka seznanjen z enakim obsegom procesnega gradiva v zvezi z lastništvom tretjega glede predmetov izvršbe, kot nato v pravdnem postopku, kjer je pripoznal zahtevek tretjega, s tem pa tudi njegovo lastništvo na predmetih izvršbe. Upnikovo ravnanje, ko je najprej izrabil procesno možnost, da neobrazloženo nasprotuje obrazloženemu ugovoru tretjega, nato pa takoj v odgovoru na tožbo izrazil nasprotno voljo s pripoznavo zahtevka v tožbi, ki je bila vsebinsko sorodna ugovoru tretjega, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj upnik za interes tretjega. Obveznost pojasnjene samoomejitve je pri upniku posebej poudarjena, saj mu je podelil zakonodajalec izjemno močen procesni položaj v postopku nasproti tretjemu. Upnik lahko povzroči zavrnitev (tudi morda utemeljenega in obrazloženega) ugovora tretjega z golo izjavo o nasprotovanju, ki je ni dolžan obrazložiti (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Sankcija za kršitev navedenega načela je stroškovna. Upnik mora tretjemu povrniti njegove stroške ugovora tretjega, ki jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
S podjemno pogodbo (členi od 619 do 648 OZ) se je tožnik – ki ima kot podjemnik položaj profesionalne osebe – zavezal, da bo opravil (dokončal) določen posel, pri čemer je v tej zvezi nase prevzel tudi tveganje za uspešno dokončanje posla. Naročnik ima v razmerju do podjemnika položaj laika, kar pomeni, da prevzem določenega tveganja ne more biti posledica odločitve tiste stranke, za katero glede na njene značilnosti ni mogoče šteti, da ji je to tveganje poznano ali bi ji moralo biti poznano.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zagovor
Dejstvo, da tožnik po lastni navedbi ni bival na začasnem prebivališču v Sloveniji, ni relevantno. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi z začasnim prebivališčem v Sloveniji, torej bi se moral tam tudi nahajati, saj ZDR-1 ne predvideva obveznosti vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tuji državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038478
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - sklep o izvršbi - podjemna pogodba - razmerja med etažnimi lastniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - dolžnost plačila - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - pooblastila upravnika
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da je za sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami v imenu in za račun etažnih lastnikov pooblaščen upravnik. Toženec naročila storitve v imenu etažnih lastnikov res ni mogel podati, saj ni imel pooblastila, a ga je podal v svojem imenu in za svoj račun, zato mora opravljeno storitev tudi poravnati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048104
KZ-1 člen 32, 32/1, 135, 135/1, 135/2.. ZKP člen 337, 337/3.
kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - skrajna sila - ogled kraja - navzočnost strank pri ogledu
Po prvem odstavku 135. člena KZ-1E kaznivo dejanje grožnje stori, kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po drugem odstavku 135. člena KZ-1E pa je podana, če je temeljna oblika dejanja grožnje storjena proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari. Ena od možnih izvršitvenih oblik storitve
kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje je tedaj tudi grdo ravnanje, ki praviloma povzroči na oškodovancu tudi posledice v smislu prizadete telesne integritete.
Po določbi tretjega odstavka 337. člena ZKP, ki ureja ogled in rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave, se strankam in oškodovancu vselej sporoči, kdaj in kje bo ogled opravljen in da smejo biti pri teh dejanjih navzoči. Že iz dikcije te določbe same izhaja, da navzočnost strank na ogledu ni nujna, potrditev te ugotovitve pa je najti tudi v nadaljnjem besedilu te določbe, ko senat v primeru, če je obdolženec v priporu (po mnenju pritožbenega sodišče pa gre to dikcijo analogno uporabiti tudi v primeru, če je obdolženec na prestajanju kazni), sam odloči, ali je njegova navzočnost na ogledu nujna ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038417
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 34/1, 115, 115/1, 116, 116-1, 117. ZKP člen 329.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - uboj - umor na grozovit način - uboj na mah - krivda - bistveno zmanjšana prištevnost - prištevnost - presoja izvedenskega mnenja - dokazni predlog - dodatno izvedensko mnenje
Kot je to v točki 49 svoje sodbe obrazložilo že sodišče prve stopnje, gre namreč za kaznivo dejanje po 1. točki 116. člena KZ-1, torej za umor na grozovit način, o čemer skuša v pritožbi prepričati okrožna državna tožilka, tedaj, ko je s storitvijo dejanja oškodovancu povzročeno posebno trpljenje ali bolečina, ki po svoji intenziteti presega tiste, ki so značilne za vsako od teh kaznivih dejanj in ki kažejo, da je storilec pri takšnem ravnanju tudi brezčutno užival ali se kako drugače izživljal. Na grozovit način izvršitve je tako mogoče utemeljeno sklepati na podlagi ugotovljenih tako imenovanih objektivnih okoliščin, torej ravnanj storilca, s katerimi žrtvi povzroča trpljenje, bolečine ali strah, ki presegajo običajni način izvršitve tega kaznivega dejanja, kot tudi na podlagi izkazanih subjektivnih okoliščin, ki se kažejo v krvoželjnosti ali stopnjevanju izživljanja storilca nad žrtvijo in njegovem brezčutnem uživanju ob njenem trpljenju, kar pomeni, da je v zavesti storilca, da povzroča žrtvi takšno hudo trpljenje, bolečine ali strah oziroma da se zaveda možnosti povzročiti takšno trpljenje, bolečine ali strah, kar tudi hoče, oziroma v to privoli. Navedeno pa pomeni, da more vse navedene okoliščine zajemati tudi storilčev naklep.
ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
vročanje tožbe v odgovor - nasprotna tožba - zastopanje po odvetniku
V pravni literaturi in sodni praksi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo, ki se praviloma obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo, zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Stranki je torej treba tudi v tem primeru priznati, da jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po prvotni tožbi. Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člena ZPP).
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112, 118.. ZPP člen 292.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - reintegracija - sodna razveza
Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni 30-dnevni rok, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba, v obravnavanem primeru ravnateljica zavoda, seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 53/2019 poudarilo, da delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, niso varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Sodišče mora tudi v primeru, če ugotovi, da delavec, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, pretehtati, ali vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank utemeljujejo bodisi nadaljevanje delovnega razmerja po nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi bodisi prenehanje tega delovnega razmerja zaradi nezmožnosti njegovega nadaljevanja in v odvisnosti od teh ugotovitev odločiti.
Ustavno sodišče RS je že večkrat razsodilo, da sistem prekluzij upravičuje zahtevo po zagotavljanju sodnega varstva v razumnem roku. Vendar je treba pri tem upoštevati, da prekluzije hkrati pomenijo občuten poseg v pravico stranke, da se izjavi v postopku, in tudi negativno vplivajo na težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe. Zato je treba pravila o prekluziji uporabljati v njihovem izjemnem značaju in jih dopustiti le, če so nujno potrebne za zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva in v razumnem roku in če pripomorejo k pospešitvi postopka. Prekluzije namreč niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Če kasnejše navajanje dejstev oziroma predložitev dokazov ne zavleče postopka, ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo, še posebej ob dejstvu, da zakon ob dikciji "ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora" takšno možnost izrecno predvideva.
Ne glede na obrazloženo pa je potrebno tudi izpostaviti, da moramo pri prekluziji glede navajanja dejstev ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne strankine trditve o dejstvih. Strankine naknadne navedbe namreč niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih.
odločitev o pravdnih stroških - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - vsebina prijave terjatve
Ker je tožnica z glavničnim zahtevkom uspela, načelo uspeha v pravdi pa je upoštevajoč določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka prijavljeno terjatev upnika (tožnice) zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov, je izpodbijana stroškovna odločitev sodišča prve stopnje pravilna.