KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037770
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1, 168, 168/2, 257. ZKP člen 277, 277/1-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - žaljiva izjava - zaničevalni namen - varstvo upravičenih koristi - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Pravilno je razlogovanje v izpodbijanem sklepu, da bi moral biti v opisu obdolžencema očitanih kaznivih dejanj konkretiziran poseben zaničevalni namen. Pritožničino naziranje, da je v tem delu obtožni predlog sklepčen, ker je bila pritožba A. A. zoper delo policistke B. B. posredovana na več naslovov in ker je posledica vložene pritožbe lahko uvedba disciplinskega postopka in stigmatiziranje, ni v nikakršni vsebinski zvezi z zaničevalnim namenom storilca, ki se opisuje z določenim poudarjenim, skrajno ironičnim ali sarkastičnim načinom izražanja oziroma zmerjaško kritiko. Le v tem primeru bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v obtožnem aktu očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo upravičenost varovanja lastnika koristi v postopku. Enako pritožbeno sodišče ugotavlja tudi za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izjavo obdolžene C. C.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Ob pravilno ugotovljenem dejanskem je sodišče zaradi poslabšane III. kategorije invalidnosti, zavrnilni upravni odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo. Tožnici, še naprej invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni s časovno omejitvijo 4 ure dnevno in dodatnimi stvarnimi razbremenitvami za psihofizično nezahtevno delo, brez večje odgovornosti in vsiljenega tempa in ritma dela je v skladu z 81. členom ZPIZ-2 od 1. 5. 2018 dalje zakonito priznalo pravico do dela na drugem delu z omejitvami.
Ker je institut ugovora tretjega namenjen izključno varstvu pravice tretjega, v katero je upnik posegel v izvršilnem postopku, gre le za medsebojno razmerje upnika in tretjega. Po vložitvi ugovora tretjega ves nadaljnji postopek teče zgolj med upnikom in tretjim (64. in 65. člen ZIZ).
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine iz vsakokratnega konkretnega primera.
Zato je bistven odgovor na vprašanje, ali se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti in ali uveljavlja izredne stroške, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine trenutno ali za daljši čas (več kot dva meseca) ogroženo. Tak razlog mora prosilec navesti in dokazati.
ZNP-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 52, 52/1, 52/2, 512, 513. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - obveznost izvedbe naroka - načelo hitrosti postopka - pravica do izjave
V primeru varstva pravice družbenika do informacij in vpogleda je sodno varstvo materialnopravnih upravičenj učinkovito samo, če je ustrezno hitro. Zato tudi zakon določa (instrukcijski) rok petih dni, v katerem mora sodišče prve stopnje odločiti o predlogu upravičenega predlagatelja, rok za pritožbo pa je določen na tri dni. Gre namreč za eno temeljnih korporativnih pravic družbenika, katere namen je v tem, da družbenik pridobi ustrezno informacijo, na podlagi katere bo lahko izvajal svoja korporacijska upravičenja (odločal na skupščini v zvezi z vsemi vprašanji o katerih odloča skupščina (505. člen ZGD-1), uresničeval svoja manjšinska upravičenja, odločal ali bo ostal družbenik ipd.), zato mora biti pridobitev informacije hitra, saj le tako doseže svoj namen. Prav zato mora že poslovodja sam družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Že v osnovi torej obstoji dolžnost poslovodje, da se nemudoma odzove na zahteve družbenika (nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva. Poleg tega družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo same zahteve za informacijo niti ni treba posebej utemeljevati, kar prav tako kaže na nujnost in hitro uresničitev te njegove pravice.
Ko odloča sodišče v nepravdnem postopku o pravici družbenika do informacij in vpogleda so po presoji pritožbenega sodišča podane okoliščine, ki opravičujejo dejstvo, da izvedba naroka ni obligatorna oziroma da sodišče naroka ne izvede. Pri odločanju v teh zadevah gre tako za izjemo od obvezne obravnave na naroku, ki jo predpisuje sedaj veljavni 8. člen ZNP-1, saj je glede na obrazloženo mogoče sklepati, da zakon (v tem primeru ZGD-1) določa drugače.
motenje posesti - posestno varstvo - dovozna pot - prepoved nadaljnjega motenja posesti - prepoved bodočega motenja - darilna pogodba - služnostna pravica hoje in vožnje - izvrševanje posesti - zadnje posestno stanje - služnostni upravičenec - posestnik - posestno varstvo služnosti - soposest - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Služnostni upravičenec ima lahko položaj posestnika in mu je v tem obsegu zagotovljeno posestno varstvo tudi proti lastniku služeče nepremičnine, ki na njej prav tako izvršuje posest.
Pravilno je poudarilo, da se lahko skladno z določbami prvega odstavka 283. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, zoper sklep zunajobravnavnega senata o ustavitvi kazenskega postopka pritožita tožilec in oškodovanec, medtem ko zoper odločbo, s katero senat ugovor zavrne kot neutemeljen, pritožba ni dovoljena.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemnik prostorov - delovanje na področju kulture - brezplačna uporaba nepremičnine - prenehanje pogodbe - posodba do preklica - prekarij - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbenega razmerja - javna kulturna infrastruktura
Sodišče prve stopnje je ob uporabi ZUJIK in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi.
Tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je sodišče pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel.
ugovor zoper sklep o zavarovanju - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - vrednost nepremičnin - dokazni predlog
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da njegovo celotno premoženje po podatkih GURS znatno presega terjatev upnika. S tem, ko se skliceval na podatke GURS, je smiselno predlagal kot dokaz vpogled vanje in sodišče prve stopnje ga je izvedlo. Drugih dokazov o vrednosti posameznih 26 parcel, na katere je upnik predlagal zavarovanje terjatve, dolžnik ni predlagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038684
ZD člen 28, 28/4, 29, 46, 46/1, 46/3. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 20. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
vračunanje darila zakonitemu dediču - vštevanje daril v nujni delež - ugotovitev obstoja daril - darilo zapustnika - neodplačno razpolaganje s premoženjem - odpoved pravici - volja zapustnika - brezplačna uporaba nepremičnine - dovoljenje za brezplačno bivanje - neplačevanje najemnine - pomoč med ožjimi družinskimi člani - neupravičena obogatitev - vlaganje v tujo nepremičnino - sprememba izpodbijane sodbe - nasprotna tožba - odločitev o stroških pravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - potrebnost pravde - nastanek pravdnih stroškov
Toženčevo brezplačno bivanje v sporni nepremičnini, in sicer v celotnem obdobju (četudi le v njenem delu), je skladno z definicijo iz 29. člena ZD darilo, ki se načeloma všteva v njegov dedni delež. Vendar pa v konkretnem primeru tega bivanja glede na dejstva in okoliščine, ki zanesljivo nakazujejo zapustničino voljo, ni mogoče šteti kot takšnega darila.
Tožnik, ki je sicer res v celoti uspel v postopku z nasprotno tožbo, je zgolj delno uspel v postopku po tožbi, pri čemer je višina nagrade za ta del postopka, zaradi razlike v vrednosti spornega predmeta, izrazito večja. Čeprav je tožnik matematično gledano uspel z nekoliko večjim delom zahtevkov, sta obe stranki v isti meri pripomogli k potrebnosti pravde in nastanku stroškov. Stroški zastopanja obeh strank so bili primerljivi, vsak pa je kril tudi stroške enega izvedenca. Zato vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so za primer odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga primeroma navedeni v drugem odstavku 102. člena ZDR-1. Toženka, ki je presojano odpoved podala, ne da bi šlo za večje število delavcev, ni bila dolžna opredeliti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Vendar, ker jih je opredelila, jih je bila dolžna, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, uporabiti zakonito. Kriteriji, kot jih je opredelila: (1) število kršitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma izdana pisna opozorila, (2) stopnja izobrazbe in (3) skupna delovna doba niso niti sami po sebi niti v konkretnem primeru nedopustni. Prvi navedeni kriterij, ki ga tožnik v pritožbi neutemeljeno označi za nedopustnega, kaže, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, odnos delavca do dela, toženka pa ga je enako uporabila za vse delavce, tako ta kot druga dva kriterija za določitev presežnih delavcev so bili določeni vnaprej. Da je kriterij, ki kaže odnos delavca do dela, dopusten, izhaja tudi iz stališč pritožbenega sodišča, pri čemer je nebistveno, ali je ta kriterij uporabljen kot prvi ali drugi (izključevalni) kriterij.
ZDR-1 člen 45, 45/1, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 51, 51/1, 51/3.. ZDD-1 člen 25, 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - alkotest - detektiv - zakonito pridobljen dokaz
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv. Zato je revizijsko sodišče v sklepu VIII Ips 90/2019 poudarilo, da izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v skladu s pravili detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit. Preizkus alkoholiziranosti namreč lahko zakonito opravi katerakoli za to usposobljena oseba. Tožena stranka je ravnala v skladu z internim Navodilom, ki določa, da preizkus alkoholiziranosti opravi pooblaščeni detektiv pogodbene detektivske agencije v skladu z ZDD-1. Šele v sodnem postopku se je izkazalo, da stranska intervenientka ni imela zaposlenega detektiva, sporni, ki je test opravil, pa ne statusa detektiva, torej je dejansko zaupala izvedbo preizkusa osebi, ki ni bila detektiv, oziroma detektivski agenciji, ki ni izpolnjevala pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti. Vendar pa tudi to samo po sebi ne pomeni, da je tako pridobljen dokaz, to je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, nezakonit oziroma brez dokazne vrednosti.
Čeprav tožena stranka pri ugotavljanju alkoholiziranosti ni dosledno ravnala po postopku in na način, določen z internim Navodilom, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na postopek preizkusa alkoholiziranosti pristal in je tudi zapisnik o opravljenem preizkusu alkoholiziranosti podpisal. Zavedal se je, da bo opravil preizkus, ga spremljal in ga opravil že s prvim pihanjem v napravo. Pritožbeno sodišče zato soglaša z ugotovljenimi dejstvi, ki so posledica pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov.
Zatrjevanje tožeče stranke, da zaradi tega, ker tožeča stranka svoje obveznosti o zaključku študija ni izpolnila do točno določenega roka 30. 9. 2017 zanjo nima nobenega pomena več, je po oceni sodišča nesorazmerna sankcija, ki nastopi zaradi neizpolnitve obveznosti, kar pomeni tudi strožjo presojo in bi moral biti ta čas izpolnitve dogovorjen kot bistven element obveznosti. Sodišču je v razlogovanju celotne obrazložitve razvidno, da ni toliko bistvena določitev roka, v katerem bi tožena stranka morala vrniti štipendije, temveč dejstvo, da ni bil izpolnjen namen, zaradi katerega je bila štipendija tudi priznana zaradi česar je neustrezno takšno tolmačenje zakona, kot ga prikaže tožena stranka. Takšno tolmačenje je glede na socialno funkcijo pravice do državne štipendije nedopustno in je pravilna odločitev sodišča, da tožeča stranka ni dolžna vrniti prejetih spornih zneskov iz naslova štipendije. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo oziroma obrazložitvijo prvostopnega sodišča, da bi morala tožena stranka skladno z 213. členom ZUP izkoristiti to možnost in v samem izreku odločbe določiti sam rok, da bi bil izrecno znan tudi tožeči stranki, kot tudi sama tožena stranka pravi gre za splošno znano dejstvo, vendar pri tako hudi sankciji bi morala biti tožena stranka v skladu z načelom elementarne pravičnosti na to posebej opozorjena.
Ni utemeljen pritožbeni očitek neizčrpanega dokaznega postopka, ker sodišče ni postavilo izvedencev finančne in gradbene stroke, ki bi ocenila vrednost posameznih nepremičnin, ki so bile zajete v bilanci stanja. Z navedenim dokaznim predlogom so tožene stranke izpodbijale trditve tožeče stranke, da so bile v pogodbah določene vrednosti nepremičnin podcenjene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Če predlagani dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, ga sodišče ni dolžno izvajati. Dokaz pa je nerelevanten, če ugotovitev dejstva, tudi če bi se z izvedenim dokazom izkazalo za resnično, ne bi moglo spremeniti odločitve sodišča. Prevedeno v obravnavani primer to pomeni, da tudi, če bi se z izvedbo predlaganega dokaza izkazalo, da so bile pogodbeno dogovorjene kupnine realne, glede na ostale izpostavljene okoliščine (možnost prenosa lastninske pravice na kupce brez plačila vsaj dela kupnine, sorodstvena oziroma kapitalska povezava pogodbenih strank) to dejstvo ne bi vplivalo na presojo o nedopustni kavzi pogodb, kot jo je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Pravna posledica ugotovljene ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vknjižbo prenosa lastninske pravice, je pravica uveljavljanja zahtevka izbrisnega upravičenca, da zahteva izbris izpodbijane vknjižbe zaradi njene neveljavnosti in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (1. točka prvega odstavka 243. člena ZZK-1). Povračilni zahtevek, ki ga pridobi prikrajšani lastnik zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe v škodo njegove lastninske pravice, se lahko uveljavlja le z izbrisno tožbo. Ta se izčrpa z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja torej s ponovnim vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne z izročitvijo nepremičnine proste oseb in stvari izbrisnemu upravičencu.
V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
ZD člen 128, 128/1, 128/6, 210, 210/1, 210/3, 211, 212, 212, 212-1, 213, 213/1. ZUP člen 229, 229/1. ZSV člen 100.
prekinitev zapuščinskega postopka - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - spor o obsegu zapuščine - plačilo domske oskrbe - oprostitev plačila institucionalnega varstva - prejemanje socialne pomoči - manj verjetna pravica - dedovanje - spor o dejstvih - pravica do pritožbe
Zapustnikovo premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja in ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče. Spor, do katerega pride po zahtevi za omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je tako v resnici spor o obsegu zapuščine. Takšna zahteva namreč nima podlage v dednopravnem razmerju, pač pa v razmerju, ki je nastalo že za življenja zapustnika.
V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037894
ZIZ člen 15, 67, 67/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5. OZ člen 190.
predlog za nasprotno izvršbo - dajatveni zahtevek - neupravičena obogatitev - dovolitev in oprava izvršbe - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje predloga za nasprotno izvršbo
Pri nasprotni izvršbi gre za dvofazni postopek. V prvi fazi gre za odločanje o pravici dolžnika do vračila tistega, kar je upnik dobil v izvršbi; pozitivna odločitev je predpostavka za začetek druge faze v kateri se dovoli in opravi izvršba sklepa iz prve faze. Institut nasprotne izvršbe pomeni posebno obliko uveljavljanja obogatitvenega zahtevka, ki ga se ga sicer uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku. To pa je tudi razlog, da mora predlog za nasprotno izvršbo vsebovati vse, kar sicer vsebuje tožba zaradi neupravičene obogatitve: navedbo dejanske podlage, dokaze in določen zahtevek.
Da za predlog za nasprotno izvršbo ne zadošča zgolj navedba, koliko upnik zaradi preplačila v izvršbi dolguje dolžniku, ampak je potreben določen (dajatveni) zahtevek, je razvidno tudi iz prvega odstavka 67. člena ZIZ, ki pravi, da lahko dolžnik, ko je izvršba že opravljena, predlaga pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon našteva v nadaljevanju. Zahtevek pa je v predlogu za nasprotno izvršbo potreben tudi iz čisto logičnega razloga - druga faza postopka nasprotne izvršbe namreč predstavlja izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki pa je v tem primeru sklep iz prve faze postopka nasprotne izvršbe.
Dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo, ki ne vsebuje dajatvenega zahtevka, predstavlja nepopolno vlogo, zato bi sodišče prve stopnje moralo izvesti postopek, kot ga za nepopolno vloge določa 108. člen ZPP. Sodišče prve stopnje bi tako moralo dolžnika pozvati, da v ustreznem sodnem roku vlogo ustrezno dopolni oziroma popravi. Šele v primeru, če tega ne bi naredil, pa bi bili podani pogoji za zavrženje vloge.
neuspešna izvršba - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine
Ob izkazani neuspešni prodaji in posledično sprejetem sklepu o ustavitvi izvršbe na solastninski delež druge dolžnice pri nepremičninah parc. št. 1746/1, 1746/2 in 1746/3 k.o. V., upnik s tem, ko ni zatrjeval, niti izkazal spremenjenih okoliščin, ki bi nakazovale uspešnost prodaje in poplačilo njegove terjatve, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek (opr. št. In 78/2013) z drugimi sredstvi in predmeti izvršbe, tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev (ponovnega) predloga za izvršbo na isti predmet izvršbe.