ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 46, 47.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - pravica do izjave - trditveno in dokazno breme - pravno pomembno dejstvo - kogentnost določb o zastaranju - nesporni zahtevki - pristojnost za odločanje - materialnopravni ugovor - zastaranje
Ugovor kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je namenjen zagotavljanju pravice do izjave. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Temeljni razlikovalni element med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine je torej v ugotovljenosti terjatve, za katero upnik zahteva prisilno izvršitev. Zato se tudi ugovora zastaranja izterjevane terjatve med seboj razlikujeta.
motenje posesti - posestno varstvo - dovozna pot - prepoved nadaljnjega motenja posesti - prepoved bodočega motenja - darilna pogodba - služnostna pravica hoje in vožnje - izvrševanje posesti - zadnje posestno stanje - služnostni upravičenec - posestnik - posestno varstvo služnosti - soposest - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Služnostni upravičenec ima lahko položaj posestnika in mu je v tem obsegu zagotovljeno posestno varstvo tudi proti lastniku služeče nepremičnine, ki na njej prav tako izvršuje posest.
ugovor hipotekarnega dolžnika - predložitev dokaza - dokazilo o plačilu - dokazno breme
Glede na dokazno breme poplačila drugega dolžnika in odsotnost zatrjevanja razloga v ugovoru zakaj ni mogel sam pridobiti od prvega dolžnika dokaze o poplačilu, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza s pozivom prvemu dolžniku o poplačilu.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - pogodba o preužitku - začasna odredba - verjetnost obstoja denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjeten obstoj nevarnosti - ogroženost terjatve - uveljavljanje terjatev v drugih postopkih - subjektivna nevarnost - slabo premoženjsko stanje - neobligatornost naroka - materialno procesno vodstvo - predhodna odredba - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - odtujitev stvari
Sodišče prve stopnje je tožničin predlog pravilno samostojno obravnavalo v dveh pravdnih postopkih, saj je iz določil ZIZ, ki opredeljujejo zavarovanje denarne terjatve (270. člen ZIZ), razvidno, da je takšno zavarovanje mogoče doseči le z zavarovanjem terjatve, ki je uveljavljana v konkretnem postopku. Terjatve, ki jih tožnica uveljavlja v drugem postopku, bi bilo mogoče v tu obravnavanem postopku zavarovanja upoštevati (le) v okviru toženčevega slabega premoženjskega stanja, kar pa ne zadošča za verjeten obstoj nevarnosti v smeri konkretnega oteževanja uveljavitve njene terjatve.
Slabo premoženjsko stanje ne zadošča za verjeten obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Ker je institut ugovora tretjega namenjen izključno varstvu pravice tretjega, v katero je upnik posegel v izvršilnem postopku, gre le za medsebojno razmerje upnika in tretjega. Po vložitvi ugovora tretjega ves nadaljnji postopek teče zgolj med upnikom in tretjim (64. in 65. člen ZIZ).
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Ob pravilno ugotovljenem dejanskem je sodišče zaradi poslabšane III. kategorije invalidnosti, zavrnilni upravni odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo. Tožnici, še naprej invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni s časovno omejitvijo 4 ure dnevno in dodatnimi stvarnimi razbremenitvami za psihofizično nezahtevno delo, brez večje odgovornosti in vsiljenega tempa in ritma dela je v skladu z 81. členom ZPIZ-2 od 1. 5. 2018 dalje zakonito priznalo pravico do dela na drugem delu z omejitvami.
V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemnik prostorov - delovanje na področju kulture - brezplačna uporaba nepremičnine - prenehanje pogodbe - posodba do preklica - prekarij - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbenega razmerja - javna kulturna infrastruktura
Sodišče prve stopnje je ob uporabi ZUJIK in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi.
Tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je sodišče pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji.
odločitev o pravdnih stroških - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - vsebina prijave terjatve
Ker je tožnica z glavničnim zahtevkom uspela, načelo uspeha v pravdi pa je upoštevajoč določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka prijavljeno terjatev upnika (tožnice) zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov, je izpodbijana stroškovna odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ugovor zoper sklep o zavarovanju - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - vrednost nepremičnin - dokazni predlog
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da njegovo celotno premoženje po podatkih GURS znatno presega terjatev upnika. S tem, ko se skliceval na podatke GURS, je smiselno predlagal kot dokaz vpogled vanje in sodišče prve stopnje ga je izvedlo. Drugih dokazov o vrednosti posameznih 26 parcel, na katere je upnik predlagal zavarovanje terjatve, dolžnik ni predlagal.
ZFPPIPP-UPB8 člen 271, 271/1, 271/2, 383, 391. ZD člen 214. OZ člen 256, 256/4.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odpoved dedovanju
Glede na ugotovljeno, da tožeča stranka ni imela utemeljenega razloga, da bi se odpovedala dedovanju, in ob dejstvu, da se odpoved dedovanju skladno z določbo četrtega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje za neodplačno razpolaganje ter da je dejanje bilo storjeno v izpodbojnem obdobju, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dedovanju izpodbojno dejanje glede na določbe ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037716
ZKP člen 17, 293, 293/3, 344, 344/1, 354, 354/2. KZ člen 3, 244, 244/1, 261, 261/4. KZ-1 člen 240, 240/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - tek zastaralnih rokov - sprememba obtožnega akta - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - načelo iskanja materialne resnice - sprememba obtožbe v škodo obtoženca - uporaba milejšega zakona
Sprememba obtožnice na način dodajanja zakonskih znakov tako, da očitek ustreza pravni opredelitvi s predpisanimi daljšimi zastaralnimi roki, in to v fazi po pravnomočni obtožnici ter pred izvedbo dokaznega postopka, po tem, ko je bil tožilec seznanjen z obrambnimi predlogi za ustavitev postopka zaradi zastaranja, predstavlja uveljavljanje tožilskega upravičenja v nasprotju z namenom instituta spremembe obtožnega akta po členu 344 ZKP, ki temelji na načelu iskanja materialne resnice po 17. členu ZKP, in je zato nedopustna. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno odreklo pravno relevantnost vloženi spremembi obtožnice, saj je tožilec s tem procesnim dejanjem svoje zakonsko upravičenje v nasprotju z njegovim pravnim smislom presegel v škodo obtožencev.
Sodišča prve stopnje v fazi pravnomočne obtožnice ni mogla zavezovati dolžnost, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali v obtožnici zajeti konkretni očitki morebiti ustrezajo za obtožence zaradi predpisanih daljših zastaralnih rokov (še kaki) strožji pravni kvalifikaciji; pritožnikova razlaga določbe drugega odstavka člena 354 ZKP je procesnopravno pomotna. Z zavzemanjem za drugačno pravno kvalifikacijo bi prvostopenjsko sodišče namreč v škodo obtožencev kršilo določbo 3. člena KZ, to je določbo, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca.
Nevezanost sodišča na tožilčevo pravno presojo dejanja res ni nujno v korist obtoženega in ga sodišče lahko spozna za krivega tudi po strožjem kazenskem zakonu, kot izhaja iz zavzete pravne opredelitve, če strožjo pravno kvalifikacijo utemeljuje dejansko stanje, opisano v obtožbi. Vendar taka razlaga določbe drugega odstavka člena 354 ZKP v procesni teoriji ne upravičuje v pritožbi zastavljene graje, da je sodišče prve stopnje pred izdajo napadanega sklepa v nasprotju s procesnimi določbami opustilo dolžno presojo, ali konkretni opis v obtožnici omogoča pravno kvalifikacijo, po kateri pregon zoper obtožence še ni zastaral, dodatno upoštevaje še, da je tožilčeva pravna opredelitev, pri kateri je vztrajal ves čas postopka, prestala fazo ugovorne kontrole, pri taki pravni opredelitvi pa je tožilstvo vztrajalo še tudi pri vložitvi zadnje spremembe obtožnega akta dne 11. 2. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037677
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2, 346, 346/1. SPZ člen 110, 110/2, 139, 139/1, 150, 150/2.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - vzpostavitev etažne lastnine - hipoteka na nepremičnini - hipoteka na solastni stvari - prenos hipoteke - nedeljivost hipoteke - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Vsak solastnik lahko s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico (hipoteko), sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrajno sodišče v Ormožu pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor strank, zato odločitev Okrajnega sodišča v Ormožu, da zaradi spremembe tožbe v smislu zvišanja tožbenega zahtevka ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ni pravilna.
Ni utemeljen pritožbeni očitek neizčrpanega dokaznega postopka, ker sodišče ni postavilo izvedencev finančne in gradbene stroke, ki bi ocenila vrednost posameznih nepremičnin, ki so bile zajete v bilanci stanja. Z navedenim dokaznim predlogom so tožene stranke izpodbijale trditve tožeče stranke, da so bile v pogodbah določene vrednosti nepremičnin podcenjene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Če predlagani dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, ga sodišče ni dolžno izvajati. Dokaz pa je nerelevanten, če ugotovitev dejstva, tudi če bi se z izvedenim dokazom izkazalo za resnično, ne bi moglo spremeniti odločitve sodišča. Prevedeno v obravnavani primer to pomeni, da tudi, če bi se z izvedbo predlaganega dokaza izkazalo, da so bile pogodbeno dogovorjene kupnine realne, glede na ostale izpostavljene okoliščine (možnost prenosa lastninske pravice na kupce brez plačila vsaj dela kupnine, sorodstvena oziroma kapitalska povezava pogodbenih strank) to dejstvo ne bi vplivalo na presojo o nedopustni kavzi pogodb, kot jo je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Pravna posledica ugotovljene ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vknjižbo prenosa lastninske pravice, je pravica uveljavljanja zahtevka izbrisnega upravičenca, da zahteva izbris izpodbijane vknjižbe zaradi njene neveljavnosti in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (1. točka prvega odstavka 243. člena ZZK-1). Povračilni zahtevek, ki ga pridobi prikrajšani lastnik zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe v škodo njegove lastninske pravice, se lahko uveljavlja le z izbrisno tožbo. Ta se izčrpa z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja torej s ponovnim vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne z izročitvijo nepremičnine proste oseb in stvari izbrisnemu upravičencu.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - varstveno nadzorstvo - prepoved približevanja - probacijski postopek - izpolnjevanje obveznosti - razveljavitev sklepa
Ob ugotovljenih dejstvih, da se obdolženec razgovorov na Probacijski enoti udeležuje redno, in da sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenih namernih kršitev izrečenega varstvenega ukrepa in v okviru tega odrejenih navodil, je za sprejem popolne, pravilne in nenazadnje tudi pravične odločitve o predlogu obsojenca za odpravo ukrepa varstvenega nadzorstva, nujno potrebno presoditi tudi navedbe obsojenca o uspešno zaključenih terapevtskih procesih, ter v zvezi s tem primarno pridobiti še mnenje Probacijske enote.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037770
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1, 168, 168/2, 257. ZKP člen 277, 277/1-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - žaljiva izjava - zaničevalni namen - varstvo upravičenih koristi - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Pravilno je razlogovanje v izpodbijanem sklepu, da bi moral biti v opisu obdolžencema očitanih kaznivih dejanj konkretiziran poseben zaničevalni namen. Pritožničino naziranje, da je v tem delu obtožni predlog sklepčen, ker je bila pritožba A. A. zoper delo policistke B. B. posredovana na več naslovov in ker je posledica vložene pritožbe lahko uvedba disciplinskega postopka in stigmatiziranje, ni v nikakršni vsebinski zvezi z zaničevalnim namenom storilca, ki se opisuje z določenim poudarjenim, skrajno ironičnim ali sarkastičnim načinom izražanja oziroma zmerjaško kritiko. Le v tem primeru bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v obtožnem aktu očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo upravičenost varovanja lastnika koristi v postopku. Enako pritožbeno sodišče ugotavlja tudi za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izjavo obdolžene C. C.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - neplačilo najemnine in stroškov - zdravstveno stanje stranke v postopku - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Zgolj obrazložitev zdravstvenega stanja toženca in njegove žene za uspešnost pritožbe zoper zamudno sodbo ne zadostuje. Tudi ne navedbe, da sta položnice za nazaj poravnala. Pritožbene navedbe, da je ostalo še nekaj položnic za stroške letošnjega leta kvečjemu potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje. Za dodati je, da pritožbene trditve v postopku tudi niso dokazno podprte. Sicer je pritožba neutemeljena tudi iz razloga, ker pri izdaji zamudne sodbe ugotovitev dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, pritožbene navedbe pa se nanašajo na dejansko stanje.
Bistveno pri presoji sporne zadeve je dejstvo, da je bilo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe še v teku zdravljenje.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2, saj je invalidnost po določbah ZPIZ-2 podana šele potem, ko je končano zdravljenje oziroma ko so izvedeni ukrepi medicinske rehabilitacije. V predmetni zadevi pa je bila operacija palca na levi nogi opravljena tik pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, operacija palca na desni nogi pa že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe. V času zdravljenja oziroma rehabilitacije pa ni mogoče predvideti, ali bodo po končanem zdravljenju potrebne omejitve pri delu. Izvedenka je tudi prepričljivo pojasnila, da glede drugih zdravstvenih težav ne gre za taka stanja, zaradi katerih bi bila pri tožnici podana invalidnost. Ključne so zdravstvene težave, ki so bile povezane z operacijo obeh palcev na nogah, kajti ravno te težave bistveno vplivajo na tožničino zdravstveno stanje, predvsem na težave s hrbtenico.