izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor - posebne okoliščine
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da so v predmetni zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da bo tožnici omogočil zagovor. Pravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Take okoliščine je treba razlagati restriktivno, saj gre za izjemo, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na delodajalcu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot take okoliščine štelo, da je tožnica že oktobra (pred odpovedjo) povedala toženi stranki, da je ne bo več na delo, in se na pozive tožene stranke tudi po zaključku bolniškega staleža ni več oglašala in ni prišla na delo. Navedene okoliščine, ki pravzaprav pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po ugotovitvi pritožbenega sodišča niso tiste, zaradi katerih toženi stranki ne bi bilo treba omogočiti zagovora tožnici. Obstoj odpovednega razloga in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Ker je tožena stranka štela, da je bil tožničin izostanek neupravičen (kar izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), bi tožnica lahko na morebitnem zagovoru pojasnila razloge za svoj izostanek, lahko pa bi se tedaj razjasnili tudi razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost) ter okoliščine in interesi na njeni strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja.
vmesna sodba - podjemna pogodba - odgovornost za škodo - odgovornost za napake - odprava napak - zamakanje - podizvajalec - garancija za napake stvari - rok za uveljavljanje napak - pravočasno uveljavljanje napak - vedenje za napako - opozorilo na napake materiala - skrite napake - prevzem posla - dober gospodar
Sodišče prve stopnje je ugotovilo odgovornost tožene stranke za škodo, ker je njen podizvajalec vedel, da podlaga ni primerna za polaganje keramičnih ploščic, pa je kljub temu delo opravil, s tem, da tožeče stranke ni seznanil s to napako.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu tehnična podpora, ki ga je zasedal tožnik; toženka je sprejela odločitev o racionalizaciji poslovanja in nepotrebnosti dela na delovnem mestu tehnična podpora. Tako opredeljen razlog za odpoved ustreza opredelitvi poslovnega razloga v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039740
ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 212, 285, 286, 286/1, 286/4.
gradbena pogodba - bančna garancija za odpravo napak - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - odprava napak v garancijskem roku - odgovornost za napake - dokaz z izvedencem - izvid in mnenje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - prepozen ugovor - materialno procesno vodstvo - pavšalni pritožbeni očitki - pavšalne pritožbene navedbe - obrazloženost pritožbe - trditveno breme stranke
Posledicam nezadostne trditvene podlage se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem, da je bila specifikacija napak in ostalih podatkov razvidna iz prilog oziroma, da bi o izvedeni sanaciji sodišče moralo zaslišati pričo A. R. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov.
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti. To še posebej velja za pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil pravdnega postopka, katerega je treba vselej konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse strankine navedbe, mora ta v pritožbi jasno in konkretno povedati, katere navedbe naj bi ostale prezrte. Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve stranke za obrazloženost tega pritožbenega razloga ne zadoščajo. Prav takšne, pavšalne in že zato neutemeljene, so pritožbene navedbe tožene stranke v sedmem odstavku na zadnji strani pritožbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb in dokazov, ki jih je navedla in predložila v pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2019 in 3. 12. 2019 (pritožnica ne pojasni določno, do katerih navedb v teh dveh vlogah se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo).
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - pravno relevantna dejstva
Dolžnica v pritožbi ne oporeka pravilnosti navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, temveč opozarja, da ji v stečajnem postopku zoper družbo E. d.o.o. niso bile priznane nobene pravice. Ker navedeno na zaključek o obstoju odločilnih dejstev za uporabo določbe tretjega odstavka 141. člena ZIZ ne vpliva, dolžnica pa lahko kljub ustavitvi izvršbe na računu pri organizaciji za plačilni promet izterjevano terjatev kadarkoli prostovoljno poplača (oziroma poplačuje), so pritožbeni očitki o nedopustnosti izpodbijane ustavitve neutemeljeni.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred uveljavitvijo ZZK-1 - prehodne določbe ZZK-1 - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - predložitev listine
Status nepremičnine in vrsta vknjižbe pa sta zemljiškoknjižnemu sodišču narekovala, da v situaciji, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo zdaj veljavnega ZZK-1 iz 2003, pri odločanju o vknjižbi na podlagi takega dovolila upošteva prehodno določbo 1. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1.
odvzem predmetov - velika tatvina - fakultativni odvzem predmetov
Ker športni copati po osnovni funkciji niso namenjeni izvrševanju kaznivih dejanj, ni mogoče utemeljeno sklepati, da bi obtoženec storil katerokoli kaznivo dejanje, če mu ne bi bil izrečen varnostni ukrep, če bi torej športne copate, zasežene s strani policije 5. 2. 2016, obdržal.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zdravniški pregled - izmikanje - izvajalska organizacija
Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.
Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.
OZ člen 555. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
razveza izročilne pogodbe - preklic izročitve - izpolnjevanje obveznosti - pravica stranke do izjave v postopku - dokazni predlog za zaslišanje strank - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Glavna obravnava je bila končana na naroku dne 11. 3. 2020, tožnik takrat niti ni podal nobenega predloga za dodatno zaslišanje tožencev niti ni uveljavljal kršitve določb pravdnega postopka. Predlog za dodatno zaslišanje prve toženke s strani tožnika je podal šele z vlogo z dne 15. 4. 2020, torej po koncu glavne obravnave.
pravni interes za pritožbo tožene stranke - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Glede na ugotovljeno, pritožba toženke zoper zavrnitev primarnega zahtevka ni dopustna in jo je sodišče v skladu s 343. členom ZPP zavrglo (II. točka izreka).
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00039306
ZOZP člen 17, 17/3.
prometna nesreča - škoda, povzročena v prometni nesreči - telesna poškodba - vožnja po dirkališču (avtodromu) - vadbena vožnja - cestna dirka - prireditev - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sozavarovana oseba - pravica do odškodnine - izključitev zavarovalnega kritja - jezikovna razlaga - metode razlage - razlaga zakona - razlaga določb splošnih pogojev
Sodobna pravna teorija se zaveda, da sodobno pojmovanje glede narave jezika ne dopušča strogega ločevanja med jezikovno metodo in drugimi metodami razlage. Jezikovni pomen namreč ni več tako ločen od pomenov, ki jih odstirajo drugi vidiki razlage, kajti šele kontekst jezika ali sobesedilo kot besedilo, v katero spada obravnavani del, določa njegov pomen. Zato jezikovna metoda razlage ne more biti več samostojna metoda, ampak je povezana tudi z drugimi metodami razlage, ki vsaj deloma njen absolutni pomen relativizirajo in ga povezujejo tudi z drugimi vidiki razumevanja (vsaj z logičnim, zgodovinskim, sistematičnim in namenskim vidikom razlage).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042278
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVoz-1 člen 50, 50/3, 53, 53/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk - dodatno usposabljanje za varno vožnjo - rehabilitacijski programi
Storilec ni izpolnil pogojev za izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj je program opravljal od 1. 9. 2020 do 4. 9. 2020, ko je že dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Da bi dosegel izbris 4 kazenskih točk v skupni evidenci kazenskih točk, bi storilec moral program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo opraviti in potrdilo o opravljenem programu Ministrstvu za pravosodje dostaviti pred storitvijo prekrška 4. 8. 2020.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - postopek, uveden po uradni dolžnosti - demenca - ugotavljanje okoliščin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sposobnost skrbeti zase
Ali nasprotna udeleženka zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi in na katerih področjih, bo sodišče ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka (prvi odstavek 262. člena DZ). Z izpodbijanim sklepom je sodišče zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - opustitev zaslišanja zakonitega zastopnika - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba naroka
Sodišče sme zavrniti izvedbo predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev obrazložiti z ustavno dopustnimi argumenti. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dopustna. Prav na ta način pa je ravnalo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke z obrazložitvijo, da njegova izpoved ne bi mogla prepričati sodišča prve stopnje v resničnost trditev tožene stranke, saj bi bila izpoved zaradi njegovega položaja zakonitega zastopnika najverjetneje pristranska.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročanje v tujino - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - dokazilo o opravljeni vročitvi
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037885
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 39. ZPP člen 11, 109, 109/1, 109/3. ZIZ člen 15. KZ-1 člen 162.
pravica do svobode izražanja - presežena meja sprejemljive kritike - avtoriteta sodne oblasti - kritika dela državnih organov - pravica do nepristranskega sojenja - predlog za denarno kaznovanje - denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - sprememba denarne kazni v zapor
Zakonska podlaga za denarno kaznovanje stranke, ki žali sodišče (oziroma drugo stranko ali udeleženca postopka), je 109. člen ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ). Ta določba je dodatno vsebino dobila s sodno prakso, iz katere izhaja, da je denarno kaznovanje za žalitev v sodnem postopku namenjeno obrambi ugleda in avtoritete sodišča, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter posplošenimi, z vidika obrambe pravic nepotrebnimi napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč. Stranka sicer lahko ostro, odprto in kritično ocenjuje delo sodišč in posameznega sodnika, vendar pa je treba kritiko izreči na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo in avtoriteto sodišča.
Če gre za splošno in pavšalno izražanje prezira do sodstva ali osebne napade na sodnika, ki nimajo zveze z odločitvijo v konkretni zadevi, je očitno, da tovrstne izjave nimajo nobene zveze z obrambo pravic stranke v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne morejo prispevati. Tudi pri izjavah, ki pa bi lahko bile bistvene za odločitev v konkretni zadevi, mora stranka kritiko sodne odločbe ali ravnanja sodišča izreči na spoštljiv način tako, da ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteto sodišča.
Predlog sodnice C. C. za denarno kaznovanje je bil obravnavan kot nova zadeva in dodeljen drugi sodnici v skladu s sodnim redom, na podlagi tretjega odstavka 109. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039108
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZKP člen 358, 372. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10.
razžalitev - kolizija pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - osebnostne pravice - odvetnik - pravica do poštenega sojenja - izključitev protipravnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
S stališči pritožbe, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v prejšnji točki in je na njih odgovorilo že sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče na načelni ravni strinja. Vendar pa pritožba spregleda bistveno okoliščino, da obdolženčeva izrečena beseda "budalo" drugemu odvetniku - pooblaščencu nasprotne stranke nikakor ne predstavlja potrebne obrambe in varstva pravic obdolženčeve stranke, niti graje oziroma resne kritike dela oškodovanca kot odvetnika. Podajanje ugovorov na vprašanja nasprotne stranke je stalnica odvetniškega dela na sodišču, medtem ko izrek besede "budalo" nasprotnemu odvetniku pač ni in ne more biti namenjena izmenjavi nobenih argumentov med strankama na sodišču, ne glede na argumentacijo o dopustnosti ali nedopustnosti postavljenega vprašanja, ki v obravnavani zadevi sploh ni bila potrebna, saj je sodnik vprašanje že dovolil. Poudariti je še potrebno, da je razpravljajoči sodnik v tej pravdni zadevi vendarle zapisal svojo ugotovitev o neprimernem obnašanju obdolženca do oškodovanca tako, da je obdolženca opozoril ter ga pozval, da se vzdrži komentarjev, ki nimajo zveze s sodnim postopkom, kar pa je bistveno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - izdatki - stroški fotokopiranja
Smiselna uporaba ZST-1 kot jo zahteva pritožnica pri obračunavanju njenih stroškov ni možna, saj slednje področje urejata specialna predpisa in sicer Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018) ter Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 61/1997). Tako prvi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku. Tak predpis pa je Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - opustitev sodelovalne dolžnosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Kot pravilno opozarja pritožba, je bil upravitelj seznanjen s celotnim poslom prodaje osebnega vozila, od dolžnice je prejel vso dokumentacijo, s katero je razpolagala in tudi njeno pojasnilo, za kaj in na kakšen način je bila kupnina porabljena. Upravitelj je bil tako seznanjen s tem, da je kupnino za podlagi cesijske pogodbe prejel B. P. za poplačilo dolžničinega dolga do njega ter kolikšen znesek je prejel in na kakšni podlagi je dolžnica B. P. dolgovala denar. Prav tako je vedel, da dolžnica od prodaje avtomobila ni prejela nobenega denarja in da je bila kupnina porabljena oziroma, da je bil polog za nakup P. avtomobila plačan s cesijsko pogodbo.
Upravitelj je imel na voljo konkretne podatke o poplačanem upniku (B. P.), o višini njegovega poplačila (znesek je izhajal iz cesijske pogodbe) ter o podlagi dolga dolžnice do B. P. Upravitelj je tako imel na voljo podatke, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi jih upravitelj moral imeti na voljo, za odločitev o ukrepanju. Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da upravitelj s temi informacijami ni razpolagal in je bil zato oviran pri izvajanju svojih nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037849
URS člen 22, 23. SZ-1 člen 24, 24/5. ZPP člen 339, 339/2, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - obratovalni stroški - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarno poroštvo - litispendenca - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do sodnega varstva - pravica do kontradiktornega postopka
Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja, vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S pozivom upnika na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku. Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.