ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3. ZPP člen 233, 233/5.
začetek postopka osebnega stečaja - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja
Višje sodišče ugotavlja, da dolžničin zapis glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka („borza“) ne predstavlja (povsem) ustrezne dopolnitve predloga, vendar pa ocenjuje, da iz dolžničinih zapisov v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, njegove dopolnitve in iz pritožbe očitno in nedvoumno izhaja, kdo je izplačevalec mesečnih dohodkov. Dolžnica je namreč „izplačevalca rednih mesečnih dohodkov“ kljub vsemu dovolj natančno opisala in je tako višjemu sodišču (gotovo pa je tudi sodišču prve stopnje) popolnoma jasno, da je z „borzo“ in naslovom „Gregorčičeva ulica“ dolžnica mislila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Območna služba Maribor, Gregorčičeva ulica 37).
Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da peti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da mora v primeru, če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni predloga za začetek stečajnega postopka, sodišče predlog zavreči. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je dolžničin predlog (oziroma njegova poprava) kljub pomanjkljivosti takšna, da je predlog kljub temu mogoče obravnavati, saj omogoča sodišču prve stopnje, da bo lahko presodilo, ali je dolžnica insolventna, prav tako pa tudi upravitelju omogoča, da preveri stanje dolžničinega premoženja. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke, vendar pa to ne pomeni, da v primeru, ko kljub drugačnemu poimenovanju ni dvoma, katerega izplačevalca je dolžnica imela v mislih, tega ni mogoče upoštevati. V primeru dvoma (česar si v tem primeru sicer ni mogoče predstavljati), bi imelo sodišče prve stopnje še vedno možnost, da nejasnost razčistiti z dolžnico (tako kot je to storilo v primeru pritožbe, ki jo je dolžnica poimenovala Ugovor na dopis). Zato po oceni višjega sodišča opisana pomanjkljivost predloga ni takšna, da bi bilo zaradi nje potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
Določba drugega odstavka 202. e člena ZP-1 popolnoma jasna in razumljiva ter ne potrebuje nikakršne razlage oz. tolmačenja. Posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe je namreč popolnoma jasno in konkretno določena, zakonodajalec pa sodišču ne omogoča nobene možnosti tehtanja ali je preklic potreben ali ne. Preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč odločitev v zvezi z izvrševanjem prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, do katere pride, ko storilec ne izpolnjuje vseh obveznosti in pogojev po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Niso bistvena vprašanja, na kateri parcelni številki se v naravi nahaja ta dovoz, in ali sta imela toženca namen le označiti mejo in ne tožnici zapreti dovoza, ter ali ima tožnica pravico do posesti, ali je vozila preko mejne črte. Bistveno je, da sta toženca postavila kol, kar pritožbeno ni sporno in sta s tem tožnico ovirala pri dostopu do vikenda oziroma motila njeno posest.
URS člen 21, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - omejitev svobode gibanja - omejitev gibanja - pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik je imel z vidika zahtev, ki jih je postavilo ESČP, v času prestajanja pripora in zapora dovolj prostora.
Priporniki (zaporniki) pohištvo v sobi uporabljajo, zaradi česar je tudi ta del njihovega osebnega prostora. ESČP v zvezi s pohištvom v sobi res poudarja, da to (dodatno) zmanjšuje osebni prostor v sobi, a vendar ne zahteva, da bi bilo potrebno površino pohištva od za presojo relevantnega prostora (površine) odštevati.
ZPP člen 111,111/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDPD člen 1.
spor majhne vrednosti - pravočasna vloga - iztek roka - praznik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do kontradiktornega postopka
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo navedb in dokazov iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vložene dne 27. 12. 2018, ker naj bi bila vložena po izteku 8-dnevnega roka od vročitve vloge tožene stranke (pooblaščenki tožeče stranke vročena 18. 12. 2018). Rok za vložitev vloge se je sicer res iztekel 26. 12. 2018, vendar je ta dan državni praznik, kot izhaja iz določbe 1. člena ZPDPD. Četrti odstavek 111. člena ZPP pa določa, da se v primeru, ko je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V konkretnem primeru to pomeni, da se je rok za vložitev pripravljalne vloge tožeče stranke iztekel 27. 12. 2018 in bi to vlogo sodišče prve stopnje moralo obravnavati, še pred tem pa jo kot pravočasno vročiti toženi stranki v odgovor.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ocena subjektivne ogroženosti - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Nepravilen je pritožbeni očitek, da bi morala biti navedena ocena ogroženosti podlaga za podaljšanje ukrepov. Zgolj ocena ogroženosti še ne predstavlja podlage za podaljšanje ukrepov. Ocena ogroženosti je namreč dokument, ki se pripravlja za odraslo žrtev in skupaj z njo, na podlagi njenih doživljanj in videnja situacije. Po ZPND je delo CSD usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči pa je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ocena ogroženosti, ki jo poda CSD zato temelji na žrtvinem subjektivnem dojemanju realnosti in njenem občutku ogroženosti in ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi in dejstvi. Ocena ogroženosti zato glede na navedeno ne more predstavljati dokaz za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepov sodišča.
zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
V okviru presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bila zavržena storilčeva pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog se pritožbeno sodišče ne sme in ne more spuščati v vprašanje dokazanosti prekrška, za katerega je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018 izrečena globa.
OZ člen 33, 33/1, 843. ZPP člen 236a, 236a/6. ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/1, 17, 17/1, 17/1-4, 20, 20/1.
pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno stanje nepremičnine
Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.
kaznivo dejanje grožnje - grdo ravnanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Iz ustaljene sodne prakse, glede kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku člena 135 KZ-1 izhaja, da tako pri temeljni, kot tudi pri kvalificirani obliki obdolženki očitanih kaznivih dejanj mora sicer že iz izreka izhajati namen storilca po ustrahovanju in vznemirjanju oškodovanca, torej njegov posebni namen, ki je, kot sicer pravilno tudi navaja pritožba, subjektivni znak tega kaznivega dejanja. Vendar pa pritožba spregleda, kar pa izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, da se obdolženki, kot izhaja tudi iz sodbenega izreka, v obravnavani kazenski zadevi določno očita njen namen po vznemirjanju obeh oškodovancev, kar pa se je nato manifestiralo in objektiviziralo v izvršitveni obliki grdega ravnanja z obema oškodovancema in sicer z E. B. na ta način, da mu je prizadejala površinsko rano podlahti desno in po prsnem košu desno, napram M. B. pa na ta način, da ji je prizadejala udarnino obraza in leve podlahti.
plačilo polovične globe za prekršek - neprilagojena hitrost - konkretizacija zakonskih znakov - zahteva za sodno varstvo
Zato je po mnenju pritožbenega sodišča plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo v smislu drugega stavka prvega odstavka 57. c člena ZP-1 razumeti kot plačilo polovične globe pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.1 Plačilo polovične globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne pomeni odpovedi že vloženi zahtevi za sodno varstvo, treba šteti, da se je odpovedal pravici do plačila polovične globe in ne zahtevi za sodno varstvo.
Iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja pa ni razvidno, kakšne razmere naj bi bile v trenutku vožnje na vozišču in katerim konkretnim razmeram oz. okoliščinam bi storilka morala prilagoditi hitrost vožnje, zaradi česar dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni mogoče šteti za prekršek.
Ker pritožbe dediča ni vložil njegov pooblaščenec odvetnik, temveč jo je vložil dedič sam, ki pa je ni podpisal, je pritožba nepopolna in jo je sodnica poročevalka sodišča druge stopnje zavrgla (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna dejstva - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška ni storil on, temveč njegova partnerka.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč pri kaznivem dejanju - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - pravica do obrambe - naklep - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba
Uvodni zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v nekaterih primerih pomagal s sklepanjem zavarovalnih pogodb, v nadaljevanju ni ustrezno in določno konkretiziran. Ni namreč zadosten očitek, da je obdolženi pomagal v nekaterih od naštetih primerov, ampak bi moralo biti jasno razvidno, kateri so ti primeri.
V opisu dejanja je izostal očitek naklepne pomoči. Opis obravnavanega dejanja obdolžencu očita zgolj, da je pomagal B. B., ki si je protipravno prilastila denar, ne pa tudi, da ji je pomagal naklepoma.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - splošni pogoji pogodbe - finančni leasing - obstoj težko nadomestljive škode
Tako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče ugotavlja, da se pogodbeno določilo nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih (še veljavnih, še sklenjenih) pogodbah v situaciji, ko leasingojemalec prostovoljno in v skladu s pogodbo plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedene določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je ena izmed (večih) pogodb odpovedana. Dolžnik zato ni imel podlage za to, da je (kot sam trdi) vsa prejeta plačila leasingojemalca (obroke od 1. - 7. po Pogodbi št. I1047296) knjižil po Pogodbi I047295, ki jo je pred tem že odpovedal in tako ni bila več podana situacija, ko bi imel leasingodajalec z leasingojemalcem sklenjenih več pogodb.
Vozniško dovoljenje je potrebno razumeti kot pravico do udeležbe v cestnem prometu, ki je s tega vidika enotna, obsega pa upravičenja do udeležbe z različnimi kategorijami motornih vozil. Zato tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obsega vse kategorije, za katere je voznik imel veljavno vozniško dovoljenje v času storitve prekrška. Dejstvo, da je storilcu bilo 8 kazenskih točk izrečenih za prekršek storjen z AM kategorijo motornih vozil, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nedovoljen predlog - veriženje - potek preizkusnega obdobja
Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - neprerekane navedbe - nepotreben dokazni predlog
V sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo
Ko gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine (veljavnost oporoke), zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pristojno za odločanje, temveč mora na podlagi prve alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
ločitev zapuščine od premoženja dediča - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju
V skladu z ustaljeno sodno prakso upnik ni stranka zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlaga ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (143. člen ZD).