URS člen 21, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - omejitev svobode gibanja - omejitev gibanja - pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik je imel z vidika zahtev, ki jih je postavilo ESČP, v času prestajanja pripora in zapora dovolj prostora.
Priporniki (zaporniki) pohištvo v sobi uporabljajo, zaradi česar je tudi ta del njihovega osebnega prostora. ESČP v zvezi s pohištvom v sobi res poudarja, da to (dodatno) zmanjšuje osebni prostor v sobi, a vendar ne zahteva, da bi bilo potrebno površino pohištva od za presojo relevantnega prostora (površine) odštevati.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 156.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - odločba ministra za pravosodje - presoja ustavnosti - pristojnost stečajnega sodišča
Pogojev po drugem odstavku 112. člena ZFPPIPP ne presoja stečajno sodišče, ampak minister za pravosodje. Po oceni višjega sodišča ne more biti neustavna ureditev, ki le določa (kot to določa deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP), da se v takih primerih, ko torej oseba po oceni zakonodajalca in posledično ministra za pravosodje ni več primerna za upravitelja v novih postopkih, upravitelja razreši tudi v vseh postopkih, v katerih je bila ta oseba že imenovana za upravitelja; taka ureditev je lahko le odraz enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.
Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. To namreč ni določilo, ki ga mora uporabiti sodišče pri odločanju. Ne more pa v tem postopku presojati pravilnosti izdane Odločbe, saj jo je izdal pristojni organ, redno sodišče pa ni tisto, ki lahko preizkuša pravilnost Odločbe, vsaj ne v tem postopku.
Določba drugega odstavka 202. e člena ZP-1 popolnoma jasna in razumljiva ter ne potrebuje nikakršne razlage oz. tolmačenja. Posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe je namreč popolnoma jasno in konkretno določena, zakonodajalec pa sodišču ne omogoča nobene možnosti tehtanja ali je preklic potreben ali ne. Preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč odločitev v zvezi z izvrševanjem prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, do katere pride, ko storilec ne izpolnjuje vseh obveznosti in pogojev po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nedovoljen predlog - veriženje - potek preizkusnega obdobja
Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku.
Niso bistvena vprašanja, na kateri parcelni številki se v naravi nahaja ta dovoz, in ali sta imela toženca namen le označiti mejo in ne tožnici zapreti dovoza, ter ali ima tožnica pravico do posesti, ali je vozila preko mejne črte. Bistveno je, da sta toženca postavila kol, kar pritožbeno ni sporno in sta s tem tožnico ovirala pri dostopu do vikenda oziroma motila njeno posest.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - pridobitev premoženjske koristi - nastanek premoženjske škode - krivda - objektivni pogoj kaznivosti
Posledici kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 sta določeni alternativno in sicer kot pridobitev premoženjske koristi ali nastanek premoženjske škode za stranko ali koga drugega. Abstraktni del opisa kaznivega dejanja je sicer obtožencu očital nastanek obeh posledic, vendar kot izhaja iz nadaljnjega opisa, pridobitev premoženjske koristi ni bila konkretizirana. Že to dejstvo je samo po sebi zadostovalo, da je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, pa tudi po uradni dolžnosti iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek o tem, da si je obtoženec s predmetnim kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist.
Pri obliki kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki kot posledico določa nastanek premoženjske škode za oškodovano družbo, gre za posebni delikt, ki je določen z objektivnim pogojem kaznivosti.
ZPP člen 17, 17/3, 17/3-2, 17/3-3, 52, 52/2, 52/2-3, 121, 121/1, 232, 232/1, 232/1-1. ZPP člen 82, 339, 339/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - nepopoln predlog - dopolnitev predloga - identifikacijski podatki dolžnika - kogentna zakonska določba - razlaga zakonskih določb - namen zakonske določbe - identifikacija dolžnika - premoženje, ki spada v stečajno maso - krajevna pristojnost stečajnega sodišča - neznano bivališče - začasni zastopnik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Podatki za identifikacijo dolžnika (tretji odstavek 17. člena ZFPPIPP) so namenjeni jasni določitvi osebe dolžnika, tako zaradi razlikovanja do drugih oseb kot tudi zaradi lažjega ugotavljanja, kaj vse spada v stečajno maso.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - neprerekane navedbe - nepotreben dokazni predlog
V sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
pravočasnost pritožbe - začetek teka roka - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - zadržanje teka roka - izločitev dokazov
Ker v skladu četrtim odstavkom člena 120 ZKP rok za vložitev pravnega sredstva teče od zadnje vročitve, je torej rok za vložitev pritožbe pričel teči 7. 3. 2020 in je tekel vse do 16. 3. 2020, ko se je pričela izvajati Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka člena 83.a Zakona o sodiščih (ZS-1), ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS in ki je med drugim določala, da razen v nujnih zadevah procesni roki v preostalih zadevah ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. ZPP člen 254. SZ-1 člen 190. ZPDS člen 2, 4, 6. ZPN člen 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbna pravica - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - pravica uporabe - pravica souporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - status javnega dobra - pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra - interventna zakonodaja - izključna raba
Pravica souporabe oziroma skupnolastninski delež sta se na skupnih delih in na funkcionalnem zemljišču že ex lege vselej in neizogibno prenašala skupaj s prenosom pravice na stanovanju in ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče sploh omenjeno v pogodbi ali ne. Zato je zmotno stališče, da naj bi pravica uporabe funkcionalnega zemljišča ne bila predmet prenosa, ker ni bila zapisana v pogodbah o prodaji stanovanja. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, pridobilo in prenašalo se je le skupaj s stavbo. Prenosi te pravice so se lahko odvijali tudi izvenknjižno.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038739
ZZZDR člen 51, 58, 58/2, 60, 62, 62/1. OZ člen 40, 40/2. URS člen 33, 67, 67/1.
zapuščinski postopek - zahtevek za razveljavitev - ugotovitev ničnosti - veljavnost oporoke - notarska oporoka - lastnoročna oporoka - sporazum o delitvi skupnega premoženja - oporočna sposobnost zapustnika - poslovna sposobnost - pravni posli med zakoncema - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - nedopustna podlaga - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - razpolaganje z lastninsko pravico - prikrajšanje nujnega dednega deleža - neodplačno razpolaganje - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - vrnitev daril
V obravnavanem primeru ni šlo za neodplačno razpolaganje zapustnika, zaradi katerega bi bil prikrajšan nujni dedni delež tožnikov. Sklenjeni sporazum med zakoncema o višini deležev in obsegu skupnega premoženja namreč ne pomeni neodplačnega razpolaganja zapustnika s svojim premoženjem, pač pa enovito delitev skupnega premoženja kot celote ter celostno ureditev razmerij med zakoncema glede na različne oblike njunih prispevkov k skupnemu premoženju. Takšna pogodba med zakoncema ni v nasprotju z moralnimi načeli.
cenilni izvid in mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Nestrinjanje s samo cenitvijo tako ne predstavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov cenilca. To je mogoče odreči le v primeru, če cenilec ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče s sklepom z dne 7. 11. 2019 ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev. Za navedeno v konkretnem primeru ne gre. Cenilec je skladno z nalogo po predhodnem ogledu izdelal cenitev nepremičnine, pri čemer je v poročilu opisal izvedene aktivnosti, navedel zbrane preverjene in analizirane ter usklajene podatke, kot tudi upoštevane predpise in pojasnil uporabljene pristope za ocenjevanje. Takšni cenitvi ni mogoče očitati neskrbnosti ali nestrokovnosti in posledično odreči plačilo cenilcu za opravljeno delo.
pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora - ustavitev izvršilnega postopka
Ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek, zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju - izvršilni stroški - utemeljitev potrebnosti stroškov - upravičenost do povračila stroškov
V presežku je prvostopenjsko sodišče stroškovni zahtevek pravilno zavrnilo. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku res razen potrebnih stroškov za izvršbo povrniti tudi stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju. Vendar upnik v predlogu za izvršbo ni z ničemer konkretiziral, za kakšne poizvedbe gre in z njimi povezana opravila ter stroške, še manj utemeljil njihovo potrebnost. Razlogovati je prav tako potrebno, da v kolikor gre za storitev pridobitve dolžnikovih podatkov potrebnih za sestavo predloga za izvršbo, na kar nakazuje stroškovni zahtevek upnika, ko v predlogu za izvršbo priglaša 50 točk za poizvedbo, ta ne predstavlja posebnega opravila. Plačilo za to opravilo je že zajeto v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Upravičenost do povrnitve stroškov za poizvedbo bi bila v konkretnem primeru izkazana zgolj z dokazilom o nastanku stroškov za določeno opravljeno poizvedbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037680
ZPP člen 7, 180, 180/1, 212. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
sklepčnost tožbe - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - izbrisna tožba - upravičeni razlogi za preložitev naroka - udeležba na naroku - trditveno in dokazno breme stranke - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - pravni interes - nujno sosporništvo - spor o veljavnosti pogodbe - pasivna legitimacija
Sodišče lahko narok prekliče ali preloži zgolj iz upravičenih razlogov in če je to potrebno za izvedbo dokazov na naslednjem naroku, to pa so lahko načeloma le razlogi, ki sicer utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje. Obisk hčere iz tujine ne predstavlja utemeljenega razloga za preklic oziroma preložitev naroka.
V pravdnem postopku velja načelo o povezanosti trditev z dokazno ponudbo oz. načelo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP), ki stranki nalaga, da najprej poda trditve (navedbe) o pravno relevantnih dejstvih in šele, če so podane ustrezne trditve, se njihova resničnost (če so te trditve sporne) preizkuša z izvedbo dokazov. Izvajanje dokazov (npr. zaslišanje strank ali prič) ne more nadomestiti manjkajočih trditev, saj mora nasprotna stranka imeti možnost, da se o pravno pomembnih trditvah nasprotnika izjavi (po domače, »se brani«) in če tožnik ustreznih trditev sploh ne oblikuje, se toženci niti ne morejo uspešno braniti (ker se ne morejo in nimajo pred čim). Če je zahtevek nesklepčen, je tudi vsakršno izvajanje dokazov nepotrebno, saj ni ničesar (pravno relevantnega), kar bi bilo možno in potrebno dokazovati.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato morajo biti navedbe v njej konkretne in zgolj sklicevanje na že podane navedbe v vlogah iz postopka na prvi stopnji ne zadošča za utemeljenost pritožbe.
Pravni interes kot ena od procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, je ožji in drugačen od laično pojmovanega »interesa« (ekonomske ali druge koristnosti); pravni interes je podan, če bi ugoditev zahtevku pomenila za tožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tega pa z zahtevki, da naj si tretje osebe vrnejo določene zneske, tožnik ne more doseči, saj to ne bi v ničemer vplivalo na njegov pravni položaj.
Spor o (ne)veljavnosti pogodbe je dopustno rešiti le za vse pogodbene stranke na enak način; logično, življenjsko nevzdržno in zato pravno nedopustno bi bilo, če bi se tak spor razrešil različno za različne stranke pogodbe, zato je nujno, da v tovrstnih sporih kot pravdna stranka nastopajo vse pogodbene stranke. Če s tožbo niso zajete vse pogodbene stranke, ni tožena prava oseba in zato je tak zahtevek a priori neutemeljen.
Ker ni bil izpolnjen eden od pogojev iz določbe 243. člena ZZK-1 (neveljavnost izpodbijane vknjižbe iz materialnopravnega razloga, ker je bilo zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti zavezovalnega pravnega posla), obstoja drugega pogoja (kršitve tožnikove stvarne ali obligacijske pravice z izpodbijano vknjižbo) ni potrebno ugotavljati.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1, 9/2.
povrnitev potnih stroškov priči - povračilo potnih stroškov - pravica do povračila stroškov - strošek kilometrine - najcenejše prevozno sredstvo
Ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bi bila bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna.
ZIZ člen 62, 62/2. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 16, 19. SPZ člen 68. ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje občinskih cest - sodba brez izvedbe naroka - pravica do enakosti pred zakonom - redno vzdrževanje cest - ovira na cesti - delna zapora ceste - zavarovanje ceste