predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nedovoljen predlog - veriženje - potek preizkusnega obdobja
Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku.
spor majhne vrednosti - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva na odgovor - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na toženi stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe (kar kvalificirani pooblaščenec nedvomno je) se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini na ovojnici, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenci tožene stranke bi ob prejemu pisanja mogli in morali preveriti, ali so v njem vsa na ovojnici navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
plačilo polovične globe za prekršek - neprilagojena hitrost - konkretizacija zakonskih znakov - zahteva za sodno varstvo
Zato je po mnenju pritožbenega sodišča plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo v smislu drugega stavka prvega odstavka 57. c člena ZP-1 razumeti kot plačilo polovične globe pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.1 Plačilo polovične globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne pomeni odpovedi že vloženi zahtevi za sodno varstvo, treba šteti, da se je odpovedal pravici do plačila polovične globe in ne zahtevi za sodno varstvo.
Iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja pa ni razvidno, kakšne razmere naj bi bile v trenutku vožnje na vozišču in katerim konkretnim razmeram oz. okoliščinam bi storilka morala prilagoditi hitrost vožnje, zaradi česar dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni mogoče šteti za prekršek.
kaznivo dejanje grožnje - grdo ravnanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Iz ustaljene sodne prakse, glede kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku člena 135 KZ-1 izhaja, da tako pri temeljni, kot tudi pri kvalificirani obliki obdolženki očitanih kaznivih dejanj mora sicer že iz izreka izhajati namen storilca po ustrahovanju in vznemirjanju oškodovanca, torej njegov posebni namen, ki je, kot sicer pravilno tudi navaja pritožba, subjektivni znak tega kaznivega dejanja. Vendar pa pritožba spregleda, kar pa izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, da se obdolženki, kot izhaja tudi iz sodbenega izreka, v obravnavani kazenski zadevi določno očita njen namen po vznemirjanju obeh oškodovancev, kar pa se je nato manifestiralo in objektiviziralo v izvršitveni obliki grdega ravnanja z obema oškodovancema in sicer z E. B. na ta način, da mu je prizadejala površinsko rano podlahti desno in po prsnem košu desno, napram M. B. pa na ta način, da ji je prizadejala udarnino obraza in leve podlahti.
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202. č člena ZP-1), načelo kontradiktornosti v predmetnem postopku pa se zagotavlja šele v pritožbeni fazi, ko ima storilec možnost izpodbijati ugotovitve sodišča glede pravnomočnosti posameznih plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških ter številu izrečenih kazenskih točk. Javna obravnava pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena, kar je glede na naravo postopka razumljivo in po mnenju pritožbenega sodišča taka ureditev ni ustavno sporna.
Med dediči predmetnega zapuščinskega postopka so bila sporna dejstva o pristnosti in veljavnosti oporoke. Kadar gre za takšno situacijo, je zapuščinsko sodišče dolžno (zapuščinski) postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo (glej 210. člen ZD), saj samo o tem (torej o veljavnosti oporoke) ne more odločiti.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - faza postopka - predhodno kritje stroškov - prevzemna družba - predlagatelj - poravnalni odbor - vloga poravnalnega odbora - organ postopka - mnenje poravnalnega odbora - pravica do nagrade - nagrada za delo - kriteriji za odmero - potrebna večina - sklepčnost - formalni pogoj - zapisnik - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja
ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj.
Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.
Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1.
URS člen 21, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - omejitev svobode gibanja - omejitev gibanja - pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik je imel z vidika zahtev, ki jih je postavilo ESČP, v času prestajanja pripora in zapora dovolj prostora.
Priporniki (zaporniki) pohištvo v sobi uporabljajo, zaradi česar je tudi ta del njihovega osebnega prostora. ESČP v zvezi s pohištvom v sobi res poudarja, da to (dodatno) zmanjšuje osebni prostor v sobi, a vendar ne zahteva, da bi bilo potrebno površino pohištva od za presojo relevantnega prostora (površine) odštevati.
ZPP člen 111,111/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDPD člen 1.
spor majhne vrednosti - pravočasna vloga - iztek roka - praznik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do kontradiktornega postopka
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo navedb in dokazov iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vložene dne 27. 12. 2018, ker naj bi bila vložena po izteku 8-dnevnega roka od vročitve vloge tožene stranke (pooblaščenki tožeče stranke vročena 18. 12. 2018). Rok za vložitev vloge se je sicer res iztekel 26. 12. 2018, vendar je ta dan državni praznik, kot izhaja iz določbe 1. člena ZPDPD. Četrti odstavek 111. člena ZPP pa določa, da se v primeru, ko je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V konkretnem primeru to pomeni, da se je rok za vložitev pripravljalne vloge tožeče stranke iztekel 27. 12. 2018 in bi to vlogo sodišče prve stopnje moralo obravnavati, še pred tem pa jo kot pravočasno vročiti toženi stranki v odgovor.
Ker pritožbe dediča ni vložil njegov pooblaščenec odvetnik, temveč jo je vložil dedič sam, ki pa je ni podpisal, je pritožba nepopolna in jo je sodnica poročevalka sodišča druge stopnje zavrgla (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna dejstva - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška ni storil on, temveč njegova partnerka.
ZPP člen 7, 8, 244, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 164.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek materialne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nedovoljen poseg v prostor - območje, kjer leži nepremičnina - odlagališče nenevarnih odpadkov - odlagališče odpadkov - gradbeni posegi - nemožnost uporabe - obseg škode - procesne kršitve - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - kršitev razpravnega načela - trditvena in dokazna podlaga - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Priča J. J. ni bila predlagana za dokazovanje dejstev v zvezi s škodnim dogodkom, ki se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje zgodil 26. 10. 2004. Sodišče prve stopnje v tem delu zato odločitve ne bi smelo opreti na izpovedbo te priče. Ker je ravnalo drugače, je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je pritožbeno sodišče odpravilo samo tako, da izpovedbe pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve (to je odločitve glede povračila škode na traktorju in kosilnici) ni upoštevalo.
Ker izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja, se upošteva le kot del trditev stranke, ki je mnenje predložila in se nanj sklicuje. Stališče v zvezi s tem je v sodni praksi splošno sprejeto.
Ker je tožnik 26. 10. 2004 ob košnji na svoji parceli, naletel na kamenje, ki je izviralo iz sosednje nepremičnine in mu je na traktorju in kosilnici zato nastala škoda (poškodovani so bili noži rotacijske kosilnice, jermeni in jermenica, zadnja desna luč, vetrobransko steklo in zadnje steklo traktorja), je upravičen do njene povrnitve.
ZFPPIPP člen 132, 132/2, 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - obstoj ločitvene pravice - zavarovana terjatev
Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju, da se ločitvena pravica šteje za pridobljeno do začetka poenostavljene prisilne poravnave, pa mora obstajati tudi tedaj. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/1, 12, 12/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
višina tarife - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Višina tarife je določena v fiksnem znesku in ne od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik od dolžnika v izvršilnem postopku, kot to z navedbami o nesorazmernem znesku uveljavlja pritožba. Ne glede na višino terjatve, vrsto oziroma naravo terjatve, ki jo izterjuje upnik v postopku, znaša sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125,00 EUR.
URS člen 14, 125. ZGJS člen 59, 59/2. ZVO-1 člen 2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 23, 23/5, 23/7. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 9, 9/3, 9/6.
presoja zakonitosti podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - gospodarska javna služba - zbiranje komunalnih odpadkov - določitev cene - zabojnik - spor majhne vrednosti
Noben od zakonov in podzakonskih aktov ne določa, na kakšen način posamezna občina določi velikost zabojnika za mešane komunalne odpadke, niti ne konkretne metode, kako se stroški izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaračunajo uporabnikom. Odlok torej ni v neskladju z zakoni in podzakonskimi akti, na katere se sklicuje toženec.
ZIZ člen 62, 62/2. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 16, 19. SPZ člen 68. ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje občinskih cest - sodba brez izvedbe naroka - pravica do enakosti pred zakonom - redno vzdrževanje cest - ovira na cesti - delna zapora ceste - zavarovanje ceste
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
OZ člen 131, 179. ZSV člen 21, 22, 24, 25, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - izguba prihodka - socialni transferji - denarna socialna pomoč - trajna nezmožnost za delo - poglavitni vir preživljanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev zahtevka - nesklepčnost zahtevka - začasna nezmožnost za opravljanje dela - sredstva za preživljanje - iskanje zaposlitve - denarni dodatek - povrnitev nepremoženjske škode - zadostna trditvena podlaga - zadostnost trditvene podlage - izostanek odločitve o dokaznih predlogih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - začasna omejitev gibanja čas trajanja - neurejen pravni status - intenzivnost bolečin - duševne bolečine - razveljavitev odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi - vsebinsko obravnavanje tožbe
Tožnica je zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki naj bi ji nastala zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 26. 2. 1992 do 18. 12. 2013, temeljila na trditvah o izgubi prihodkov v obliki zajamčene plače in socialnih transferjev (socialne pomoči in otroških dodatkov). Po presoji sodišča prve stopnje njen tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, ker ni podane vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem, t. j. dejstvom izbrisa, in nastalo škodo in tudi ne same škode.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova povrnitve premoženjske škode v obliki povračila socialne pomoči zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne zadošča ugotovitev, da tožnica ni dokazala, ali in kakšne socialne transferje je prejemala pred izbrisom, ali je za dodelitev kakšnega izmed njih kadarkoli sploh zaprosila ter, ali je in kakšne prihodke je imela v času izbrisa. Pri presoji, ali je tožnica zaradi toženkinega protipravnega ravnanja upravičena do povračila izgubljene denarne socialne pomoči, je treba izhajati iz določb v spornem obdobju veljavnega ZSV in dejstva, da zgolj okoliščina posameznikove brezposelnosti ne pomeni avtomatično, da je gotovo upravičen do državne denarne pomoči. Pri tem je treba upoštevati, da so si povprečni odrasli in zdravi ljudje ne samo sposobni, ampak tudi dolžni najprej sami po svojih najboljših močeh zagotoviti sredstva za lastno življenje. Zgolj v izjemnih okoliščinah in praviloma v določenem krajšem časovnem obdobju, lahko pride do okoliščin, ko si posameznik brez lastne krivde ne more sam zagotoviti najnujnejših sredstev za lastno preživetje, v katerih je na podlagi ZSV pod določenimi pogoji (ki jih je kot izjemo razlagati ozko) upravičen do denarne pomoči ali denarnega dodatka. Trditveno in dokazno breme, da bi bila v spornem obdobju upravičena do socialne pomoči, je bilo na tožnici, vendar tega po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Do denarne pomoči kot edinega vira preživetja so bile v spornem obdobju upravičene osebe, ki so bile trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so bile brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter niso imele nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter so živele doma (21. člen ZSV). Trajno nezmožnost za delo je dokazovala oseba, mlajša od 60 let, z izvedenskim mnenjem pristojne komisije v skladu s posebnim zakonom (22. člen ZSV). Denarna pomoč, kot edini vir preživljanja, je znašala 60% zajamčene plače in se je izplačevala, dokler so trajale okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev (24. člen ZSV). Tožnica v trditveni podlagi ni zatrjevala, da bi bila v spornem obdobju trajno nezmožna za delo in da bi delanezmožnost lahko izkazovala z izvedenskim mnenjem pristojne komisije ali da bi v tem obdobju že izpolnila starostni pogoj nad 60 let.
ZSV je predvideval tudi možnost pridobitve socialnega transferja v obliki denarnega dodatka, do katerega je bila upravičena oseba, ki si začasno ni mogla zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ni mogla vplivati (25. člen ZSV) in se je dodelil za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev, ponovno pa le, če se okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarnega dodatka, niso spremenile (35. člen ZSV). Tožnica je v tem pogledu v trditveni podlagi navedla zgolj, da je izbris predstavljal oviro za pridobitev nove zaposlitve. Dejstvo, da je bil posameznik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil izključen iz trga dela in se ni mogel zaposliti (v konkretnem primeru z vidika presoje nekrivdne zmožnosti pridobiti sredstva za preživetje), zato izgubljenih prihodkov v kakršnikoli obliki ni mogoče obravnavati kot avtomatske in nujne posledice.
Vrhovno sodišče je pri obravnavi podobnih primerov iz naslova nepremoženjske škode zaradi izbrisa že zavzelo stališče, da tovrstni primeri zaradi relativno neobičajne narave nematerialne škode in neločljive povezanosti posameznih pojavnih oblik škode, katere morebitno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik v veliki meri otežuje podobnost, medsebojna prepletenost in pogojenost negativnih posledic, utemeljujejo enotno odmero odškodnine. Po ustaljeni sodni praksi sta pri (sodnem) določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa in tudi posebna, izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jo izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen propad zakona, družinskih vezi, težje zdravstvene posledice in podobno).
Tožnica je podala zadostne in ustrezne trditve in dokaze za vsebinsko presojo zahtevka iz naslov povrnitve nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
cenilni izvid in mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Nestrinjanje s samo cenitvijo tako ne predstavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov cenilca. To je mogoče odreči le v primeru, če cenilec ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče s sklepom z dne 7. 11. 2019 ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev. Za navedeno v konkretnem primeru ne gre. Cenilec je skladno z nalogo po predhodnem ogledu izdelal cenitev nepremičnine, pri čemer je v poročilu opisal izvedene aktivnosti, navedel zbrane preverjene in analizirane ter usklajene podatke, kot tudi upoštevane predpise in pojasnil uporabljene pristope za ocenjevanje. Takšni cenitvi ni mogoče očitati neskrbnosti ali nestrokovnosti in posledično odreči plačilo cenilcu za opravljeno delo.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1, 9/2.
povrnitev potnih stroškov priči - povračilo potnih stroškov - pravica do povračila stroškov - strošek kilometrine - najcenejše prevozno sredstvo
Ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bi bila bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna.