odmera nagrade in stroškov cenilcu - nepremičninska izvršba - izvršilna dejanja - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Sodelovanje sodnega cenilca v postopku nepremičninske izvršbe je zakonsko predpisano in zato obligatorno. Pritegnitev cenilca v sodni postopek z nalogo cenitve nepremičnine je torej obvezno in ni odvisno od volje oziroma odločitve stranke ali sodišča, kot to zmotno meni pritožba. Ne naroči ga nobena od strank, temveč ga mora v postopek pritegniti sodišče, saj tako zahteva zgoraj citirana zakonska določba.
Posreden interes za izid postopka oziroma povezanost z eno od strani v sporu je sicer okoliščina, ki lahko pogojuje pristranskost priče in tedaj nezanesljivost dokaza, ni pa to nujno. Tudi izpoved take priče je podvržena prosti oceni.
OZ člen 131, 179. ZSV člen 21, 22, 24, 25, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - izguba prihodka - socialni transferji - denarna socialna pomoč - trajna nezmožnost za delo - poglavitni vir preživljanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev zahtevka - nesklepčnost zahtevka - začasna nezmožnost za opravljanje dela - sredstva za preživljanje - iskanje zaposlitve - denarni dodatek - povrnitev nepremoženjske škode - zadostna trditvena podlaga - zadostnost trditvene podlage - izostanek odločitve o dokaznih predlogih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - začasna omejitev gibanja čas trajanja - neurejen pravni status - intenzivnost bolečin - duševne bolečine - razveljavitev odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi - vsebinsko obravnavanje tožbe
Tožnica je zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki naj bi ji nastala zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 26. 2. 1992 do 18. 12. 2013, temeljila na trditvah o izgubi prihodkov v obliki zajamčene plače in socialnih transferjev (socialne pomoči in otroških dodatkov). Po presoji sodišča prve stopnje njen tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, ker ni podane vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem, t. j. dejstvom izbrisa, in nastalo škodo in tudi ne same škode.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova povrnitve premoženjske škode v obliki povračila socialne pomoči zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne zadošča ugotovitev, da tožnica ni dokazala, ali in kakšne socialne transferje je prejemala pred izbrisom, ali je za dodelitev kakšnega izmed njih kadarkoli sploh zaprosila ter, ali je in kakšne prihodke je imela v času izbrisa. Pri presoji, ali je tožnica zaradi toženkinega protipravnega ravnanja upravičena do povračila izgubljene denarne socialne pomoči, je treba izhajati iz določb v spornem obdobju veljavnega ZSV in dejstva, da zgolj okoliščina posameznikove brezposelnosti ne pomeni avtomatično, da je gotovo upravičen do državne denarne pomoči. Pri tem je treba upoštevati, da so si povprečni odrasli in zdravi ljudje ne samo sposobni, ampak tudi dolžni najprej sami po svojih najboljših močeh zagotoviti sredstva za lastno življenje. Zgolj v izjemnih okoliščinah in praviloma v določenem krajšem časovnem obdobju, lahko pride do okoliščin, ko si posameznik brez lastne krivde ne more sam zagotoviti najnujnejših sredstev za lastno preživetje, v katerih je na podlagi ZSV pod določenimi pogoji (ki jih je kot izjemo razlagati ozko) upravičen do denarne pomoči ali denarnega dodatka. Trditveno in dokazno breme, da bi bila v spornem obdobju upravičena do socialne pomoči, je bilo na tožnici, vendar tega po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Do denarne pomoči kot edinega vira preživetja so bile v spornem obdobju upravičene osebe, ki so bile trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so bile brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter niso imele nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter so živele doma (21. člen ZSV). Trajno nezmožnost za delo je dokazovala oseba, mlajša od 60 let, z izvedenskim mnenjem pristojne komisije v skladu s posebnim zakonom (22. člen ZSV). Denarna pomoč, kot edini vir preživljanja, je znašala 60% zajamčene plače in se je izplačevala, dokler so trajale okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev (24. člen ZSV). Tožnica v trditveni podlagi ni zatrjevala, da bi bila v spornem obdobju trajno nezmožna za delo in da bi delanezmožnost lahko izkazovala z izvedenskim mnenjem pristojne komisije ali da bi v tem obdobju že izpolnila starostni pogoj nad 60 let.
ZSV je predvideval tudi možnost pridobitve socialnega transferja v obliki denarnega dodatka, do katerega je bila upravičena oseba, ki si začasno ni mogla zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ni mogla vplivati (25. člen ZSV) in se je dodelil za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev, ponovno pa le, če se okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarnega dodatka, niso spremenile (35. člen ZSV). Tožnica je v tem pogledu v trditveni podlagi navedla zgolj, da je izbris predstavljal oviro za pridobitev nove zaposlitve. Dejstvo, da je bil posameznik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil izključen iz trga dela in se ni mogel zaposliti (v konkretnem primeru z vidika presoje nekrivdne zmožnosti pridobiti sredstva za preživetje), zato izgubljenih prihodkov v kakršnikoli obliki ni mogoče obravnavati kot avtomatske in nujne posledice.
Vrhovno sodišče je pri obravnavi podobnih primerov iz naslova nepremoženjske škode zaradi izbrisa že zavzelo stališče, da tovrstni primeri zaradi relativno neobičajne narave nematerialne škode in neločljive povezanosti posameznih pojavnih oblik škode, katere morebitno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik v veliki meri otežuje podobnost, medsebojna prepletenost in pogojenost negativnih posledic, utemeljujejo enotno odmero odškodnine. Po ustaljeni sodni praksi sta pri (sodnem) določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa in tudi posebna, izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jo izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen propad zakona, družinskih vezi, težje zdravstvene posledice in podobno).
Tožnica je podala zadostne in ustrezne trditve in dokaze za vsebinsko presojo zahtevka iz naslov povrnitve nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Stopničasta sprememba nivoja asfaltne oz. betonske pohodne površine (ploščadi) je v urbanem okolju nekaj običajnega in nikakor ne nepričakovanega. Ko človek hodi, mora biti pozoren, kam stopi. Če je mrak, mora biti še posebej pozoren. Vsak mora najprej sam paziti, da ne utrpi škode; tudi to izhaja iz splošnega načela "nikomur ne škoduj" (neminem laedere). Stopnička na ploščadi je povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega ukrepanja. Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb na mestu, kjer je padla tožnica, ni prihajalo.
cenilni izvid in mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Nestrinjanje s samo cenitvijo tako ne predstavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov cenilca. To je mogoče odreči le v primeru, če cenilec ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče s sklepom z dne 7. 11. 2019 ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev. Za navedeno v konkretnem primeru ne gre. Cenilec je skladno z nalogo po predhodnem ogledu izdelal cenitev nepremičnine, pri čemer je v poročilu opisal izvedene aktivnosti, navedel zbrane preverjene in analizirane ter usklajene podatke, kot tudi upoštevane predpise in pojasnil uporabljene pristope za ocenjevanje. Takšni cenitvi ni mogoče očitati neskrbnosti ali nestrokovnosti in posledično odreči plačilo cenilcu za opravljeno delo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/1, 12, 12/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
višina tarife - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Višina tarife je določena v fiksnem znesku in ne od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik od dolžnika v izvršilnem postopku, kot to z navedbami o nesorazmernem znesku uveljavlja pritožba. Ne glede na višino terjatve, vrsto oziroma naravo terjatve, ki jo izterjuje upnik v postopku, znaša sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1, 9/2.
povrnitev potnih stroškov priči - povračilo potnih stroškov - pravica do povračila stroškov - strošek kilometrine - najcenejše prevozno sredstvo
Ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bi bila bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna.
ZIZ člen 62, 62/2. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 16, 19. SPZ člen 68. ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje občinskih cest - sodba brez izvedbe naroka - pravica do enakosti pred zakonom - redno vzdrževanje cest - ovira na cesti - delna zapora ceste - zavarovanje ceste
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038155
ZZZDR člen 52. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 49. OZ člen 50.
skupno premoženje - posebno premoženje - darilo - pridobitev lastninske pravice - dokazovanje - simuliran pravni posel - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo pri transakcijah med toženko in hčerko N. V. za simuliran pravni posel, bo moralo ugotavljati tudi dejstva v zvezi z nastankom skupnega premoženja in deležih na njem, v zvezi s čimer so stranke podale navedbe in predlagale dokaze, ki so bili pretežno tudi izvedeni, vendar jih zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč in izostale vsebinske presoje simuliranosti pravnega posla sodišče prve stopnje v tej smeri še ni ocenjevalo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00039119
OZ-UPB1 člen 5, 7, 82, 82/2. ZOR člen 1087. ZIZ-UPB4 člen 272, 272/2, 272/2-1,3.
nebančna garancija - neodvisna garancija - zavarovalna začasna odredba - zloraba pravice iz garancije - instrumenti zavarovanja
Iz same vsebine garantnega pisma res izhaja, da morajo biti zahtevi za plačilo iz garancije predloženi izjava upravičenca, v kateri je navedeno, v kakšnem smislu naročnik garancije ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti iz osnovnega posla in ustrezna dokazila. Vendar je zavarovalnica (garant) to opredelila zgolj kot formalen pogoj v smislu popolnega zahtevka za unovčitev garancije, sicer pa se je zavezala k izplačilu garancijskega zneska, ko upravičenec predloži (formalno popolno) zahtevo za plačilo, torej brez dodatnih pogojev, ki bi bili vezani na dejansko kršitev (neizpolnitev) pogodbene obveznosti upnika iz temeljnega razmerja. Pravna narava takšnega zavarovanja torej ustreza t.im. dokumentarni garanciji, saj plačilna obveznost zavarovalnice ni vezana na dejansko (ne)izpolnitev posla s strani zavezanca (upnika), ampak le na predložitev zahtevanih dokumentov (dokumentarni pogoj), pri čemer zavarovalnica resničnosti njihove vsebine glede na dejansko stanje iz temeljnega razmerja ne preverja.
ZIZ-L člen 42.b, a42.b, 71, 71/1, 71/1-10. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 44, 44/1, 45, 45/4, 47, 47/1,.
delibacijski postopek - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - ugovorni postopek - odlog izvršbe
Novi a42.b člen ZIZ ureja delibacijski postopek priznanja in izvršitve po omenjeni Uredbi. Postopek za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe je postopek, s katerim se napada tuj izvršilni naslov. Zaradi tega je predpisano, da se v primeru vložitve predloga za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe, za kar je glede na 42.b člen ZIZ pristojno okrožno sodišče, ki odloča v delibacijskem postopku, določi, da je vložitev takšnega pravnega sredstva lahko razlog za omejitev izvršbe oziroma odlog izvršbe v skladu s prvim odstavkom 44. člena Uredbe. Glede na to je novela ZIZ-L dopolnila 71. člen ZIZ tako, da se razlogi za odlog na predlog dolžnika dopolnjujejo z novim razlogom - če je dolžnik vložil predlog za neizvršitev tuje sodne odločbe na podlagi pravnega akta EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ki ne zahteva priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine kot pogoja za izvršitev tuje sodne odločbe.
pobotni ugovor - nasprotna terjatev - spor majhne vrednosti
Za zavrnitev pritožbe pa je bistveno, da uveljavljanje pobotnega ugovora toženca omejuje obveznost navajanja relevantnih dejstev in dokazov v utemeljitev obstoja toženčeve nasprotne terjatve, že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po določbah 451. in 452. člena ZPP. Tej zahtevi pa toženec v obravnavanem postopku, ki teče po določbah v sporih majhne vrednosti, ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00038422
ZD člen 128, 129, 163, 175, 215. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 262. ZPP člen 180, 346, 346/1.
skrbništvo - naloge skrbnika - zapuščinski postopek - stranke zapuščinskega postopka - dedič - volilojemnik - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnica, ki je skrbnica odrasle osebe, se nikoli ni prijavila kot dedinja ali volilojemnica, niti ni uveljavljala kakršnihkoli drugih pravic ali terjatev iz zapuščine, zato ni mogoče šteti, da bi spadala v krog oseb iz 175. člena ZD.
Pritožničina funkcija skrbnice je prenehala s smrtjo varovanca, kar pomeni, da zgolj na podlagi dejstva, da je bila nekoč skrbnica, ne more nastopati kot stranka v zapuščinskem postopku in nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep o dedovanju.
prisilna hospitalizacija - pogoji - človekove pravice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja - ogrožanje zdravja - povzročanje materialne škode
Pri zadržani osebi je sicer diagnosticirana psihična motnja (manija), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in obvladovanja svojega ravnanja, vendar iz konkretnih okoliščin primera ne izhaja ogrožanje, ki se zahteva za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Izpostavljeno ogrožanje ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja in hudega ogrožanja svojega zdravja. Enako pa tudi omenjeno povzročanje premoženjske škode (nespametna poraba denarja, ki ga zadržani očitno v določeni meri ima) ne zadošča zakonskemu standardu povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim. Ne samo, da ima zadržani že izrečene delne omejitve poslovne sposobnosti (glej zgoraj), ampak pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je nevarnost nastanka škode njegovim staršem nerealna, saj je nenazadnje odvisna od njihove volje.
oprostitev plačila sodnih taks - dohodki - občasni neperiodični dohodki - male avtorske pravice
Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00038525
ZIZ člen 9, 9/2, 54, 239.
stiki med starši in otroki - začasna odredba o stikih - največja otrokova korist - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zavarovanja - sodna poravnava - sprememba sporazuma o stikih
Ob predhodnih toženčevih nasilnih ravnanjih zoper tožnico in njegovi nepripravljenosti za zdravljenje odvisnosti od alkohola je fizičen obračun toženca s tožnico ob predaji otroka na toženčevem domu predstavljal zadosten razlog, da je sodišče določilo drugačen način izvrševanja stikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00037536
KZ-1 člen 113, 181. ZKP člen 522, 522/1-3, 522/1-14, 523, 523/3, 525, 525/3, 526. URS člen 22. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - enako varstvo pravic - varstvo človekovih pravic - konkretna nevarnost - dvojna kaznivost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Ocenjevanje zadostne določnosti določbe 116. člena Kazenskega zakonika Republike Kazahstan presega okvir presoje v okviru ugotavljanja izpolnjenosti pogoja po 3. točki 522. člena ZKP v postopku izročitve tujca, saj navedena zakonska določba zahteva le, da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo dejanje tako po domačem zakonu, kakor po zakonu države v kateri je bilo storjeno.
Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice se sicer ne nanašajo na tretje države, ki so udeležene v postopkih odločanja o izročitvi obdolžencev in obsojencev v razmerju do konkretne države izvršitve, ki je sicer članica unije, vendar pa so navedeni akti ESČP ustrezna usmeritev glede na pomen varovanja posameznih človekovih pravic - v obravnavanem primeru možnosti kršitve pravic zahtevane osebe, da bi bilo z njo nečloveško ali ponižujoče ravnano oziroma da bi se jo na ta način kaznovalo.
Zagotovila naj bodo dana s strani tistih, ki so jih dejansko pristojna dati in učinkovito izvajati. Le na ta način se bo izvršitvena država lahko zanesljivo prepričala o tem, da z izvršitvijo tudi sama ne bo kršila človekovih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - PRAVNA INFORMATIKA
VSL00038461
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 27/3, 31, 31/1-2, 33. Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih člen 11.
objava članka - objava popravka po ZMed - objava popravka v ožjem smislu - rok za zahtevo za objavo popravka ali obvestila - pogoj za objavo popravka - objava na internetnem portalu - dokazni sklep - dokaz s sodnim izvedencem - zavrnitev dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - medicinski pripomočki - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - Zavod RS za blagovne rezerve - soglasje ministrstva - dolžna skrbnost novinarja
Bistveno vprašanje je, ali gre pri spletni objavi članka, ki se morebiti kasneje spremeni ali dopolni, za eno samo objavo ali pa vsaka kasnejša sprememba (dopolnitev) pomeni novo objavo. Če pri klasičnih medijih (kot je npr. časopis) objave, ko je enkrat dana v javnost, ni več mogoče spreminjati in popravljati, pa je pri sodobnih medijih, kot je npr. objava na spletnem portalu, ves čas možnost, da se besedilo spreminja in po potrebi dopolnjuje. Npr. ena oseba prebere obvestilo takoj po objavi na spletu, druga pa nekaj ur kasneje, ko je bila vsebina že nekajkrat spremenjena in dopolnjena. Nemogoče je trditi, da sta obe osebi prebrali isto obvestilo, ampak gre po presoji pritožbenega sodišča v takem primeru za več objav. V tem delu je zato potrebno pritrditi tožeči stranki, da objava vsake spremembe obvestila pomeni novo objavo. Ključno je namreč, da v tem primeru objava pomeni, da je dan prispevek v javnost, ki od objave naprej do njega prosto dostopa.
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče zahtevati od tožnice, da zatrjuje konkretno nevarnost odtujitve za sporno nepremičnino. Sodišče je pravilno upoštevalo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost uveljavitve terjatve; to je obstoj zunanjih, od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve oziroma njene otežitve neodvisnih dejavnikov, mora pa biti konkretna - upnik mora tako izkazati konkretno nevarnost. Upniku nedenarne terjatve torej ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje v tej smeri dalo tak rezultat.