odbitna franšiza - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - že izplačana odškodnina - metoda za izračun odškodnine
Nesporno je, da je bila dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % od priznane škode, vendar ne manj kot 250,00 EUR.1 Ob navedenem ima pritožnica prav, da je potrebno odbitno franšizo upoštevati od zneska priznane odškodnine (zneska odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo in odškodnine za premoženjsko škodo, zmanjšanega za tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku v deležu 10 %), to je od 36.282,29 EUR in torej od tega zneska najprej odšteti 10 % odbitne franšize (3.628,23 EUR) ter šele nato odšteti valorizirano vrednost že plačanega zneska odškodnine (25.296,30 EUR).
izvršilni naslov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izpraznitev in izročitev stanovanja - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Zaradi napačne presoje, da sodna poravnava v konkretnem primeru ne predstavlja dopustnega izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev iz stanovanj, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje v celoti neraziskano.
ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038545
OZ člen 198. ZPP člen 108, 180, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 82, 183. ZZZDR člen 56, 123.
uporabnina - uporaba tuje nepremičnine - povprečna tržna najemnina - neupravičena uporaba tuje stvari - odločanje po prostem preudarku - oglas - nesklepčna tožba - nepopolna tožba - obveznosti zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine - obveznost preživljanja otrok
Višina uporabnine je v skladu s sodno prakso enaka povprečni tržni najemnini za uporabljeno nepremičnino.
Tožba, v kateri ni jasno opredeljen vsak tožbeni zahtevek posebej, je nepopolna, saj ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala.
Za ugotavljanje višine uporabnine ni vedno potreben dokaz s sodnim izvedencem, saj se jo lahko dokazuje tudi s podatki o oddaji enakih nepremičnin. Pri tem mora stranka praviloma predložiti podatke o oddaji več enakih nepremičnin in ne le ene. Poleg tega mora stranka, ki predloži (zgolj) oglase o oddaji enakih nepremičnin in ne podatkov o dogovorjenih najemninah, nasprotna stranka pa na to opozori, tudi dokazati, da so dogovorjene najemnine enake oglaševanim.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039873
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Glede na novejša stališča Vrhovnega sodišča RS (prim. odločbe VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 94/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 18/2020), je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski, zlasti režima dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošenje uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda,…), in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Enako velja za dosegljivost, ki jo neutemeljeno izpostavlja tožnik v pritožbi (sklepa VIII Ips 94/2019, VIII Ips 18/2020).
ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja).
Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti oziroma učinkovitosti takšne reorganizacije. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Delodajalec pa lahko reorganizacijo izvede tudi ob sicer dobrem poslovanju (npr. odločbe VSRS VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013, VIII Ips 314/2015). Pri ugotavljanju zakonitosti oziroma nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora sodišče presoditi, ali gre za utemeljen ali navidezen odpovedni razlog in ali je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica diskriminacije tožnice (seveda ob ustrezni trditveni podlagi).
Sprememba organizacije, ki se izrazi z ukinitvijo delovnega mesta ter razporeditvijo dela na druge zaposlene, je organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 116, 116/1, 138, 138/2.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - čakanje na delo
Predmet tega spora ni presoja zakonitosti napotitve na čakanje na delo, ampak - poleg presoje zakonitosti odpovedi - presoja višine nadomestila plače za čas čakanja na delo za posamezne mesece v spornih letih. Sodišče prve stopnje je denarnemu zahtevku za plačilo razlike nadomestila plače med 100 % in 80 % utemeljeno ugodilo, pri čemer je pravilno razlogovalo, da za nižje nadomestilo plače v višini 80 % po drugem odstavku 138. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa prvi odstavek tega člena ZDR-1. Najmanj ni bil izpolnjen pogoj, da lahko napotitev na čakanje na delo traja najdlje šest mesecev v posameznem koledarskem letu. Že neizpolnitev tega pogoja privede do utemeljenosti denarnega zahtevka tožnika, pri čemer je izpolnitev ostalih pogojev, na katere se nanašajo pritožbene navedbe, nebistvena.
Sodišče v sporih iz družinskih razmerij izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje - stroški izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Toženec je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem, zato mora plačati stroške, ki so nastali z izvedbo tega dokaza. Pritožba zato zmotno meni, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz po uradni dolžnosti, ker je vabilo izvedenca na narok še preden je prejelo od toženca pripombe na izvedensko mnenje.
Ni odločilno, da so nastali stroški povezani s čakanjem izvedenca na zaslišanje, ker je bila predhodno zaslišana tožnica, saj je bil dokaz z izvedencem izveden na predlog toženca.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 413. ZZZDR člen 129, 129a, 129a/2. DZ člen 190, 190/1, 190/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za mladoletnega otroka - razporeditev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - pridobitna preživninska zmožnost - ocena potreb - življenjski stroški - avtobus - zadostna obrazložitev
Življenjske stroške šestnajstletne hčerke pravdnih strank sodišče ocenjuje na 450 EUR, trinajstletnega sina pa na 430 EUR mesečno. Toženec mora pokriti 57 % potreb mladoletnih otrok, tožnica pa 43 %. Zmožnosti preživninskih zavezancev so primerljive, ob tem pa za praktično vse dnevne potrebe otrok poskrbi tožnica, saj toženec s hčerko nima stikov, s sinom pa bolj malo. Zato mora toženec kriti nekoliko večje breme preživljanja od tožnice.
ZPP člen 319, 319/2. ZPOmK člen 63b, 63b/2, 63b/3. ZIZ člen 226.
nelojalna konkurenca - dejanje nelojalne konkurence - zavajanje potrošnikov - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje tožbe - res iudicata - prepovedni zahtevek - objava sodbe - večkratna uporaba istega izvršilnega naslova
Pomen prepovednega zahtevka, ki preprečuje nadaljnje dejanje nelojalne konkurence je v tem, da ni treba tožeči stranki pri vsakem dejanju, ki je po vsebini enako in je že zajeto v pravnomočni sodbi med istima strankama, vlagati nove tožbe. Tožeča stranka lahko v izvršbi doseže izvršitev prepovednega pravnomočnega zahtevka.
Tožbeni zahtevek v tej tožbi je tudi bolj konkretiziran kot tisti v pravnomočni sodbi. To pa ne pomeni, da dejanje opisano s tožbenim zahtevkom v tem postopku: "da morajo odjemalci tožeče stranke s toženo stranko ali z družbo E. d. o. o. skleniti novo pogodbo o dobavi elektrike," ni vsebovano v pravnomočni sodbi, "da se toženi stranki prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke na način, ki je neupravičeno usmerjen v prekinitev poslovnega razmerja odjemalcev tožeče stranke s tožečo stranko."
Tožeča stranka bi dosegla več, če bi v izvršbi (z izrekom dokaj visokih denarnih kazni) preprečila toženi stranki nadaljnje nelojalno ravnanje, kot pa z objavo sodbe še v drugih medijih.
DZ člen 141, 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 42.
stiki staršev z otrokom - sprememba ureditve stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do osebnih stikov - posredni stiki - izvrševanje stikov prek pisem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravnomočna sodna odločba - sprememba okoliščin - otrokova korist - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj ni izkazal z zadostno verjetnostjo, da bi bil njegov mladoletni otrok ogrožen in da bi bilo treba že tekom postopka spremeniti dosedanji (pravnomočno določen) režim stikov (posredni stiki preko pisem in daril, ki jih oče pošilja sinu preko CSD). Zgolj s trditvami, da mld. otroku nastaja škoda, ker ne vidi svojega očeta, ker je splošno znano, da je za osebnostni razvoj fantov zelo pomembna vloga očeta, s sklicevanjem na sodno prakso o pomembnosti stikov ter določbe, po katerih je pravica do stikov tudi pravica starša in ne le otroka, predlagatelj ni izkazal verjetnosti otrokove ogroženosti. Ugotovljeno je namreč bilo, da predlagatelj ni predložil niti enega dokaza, ki bi kazal, da so se okoliščine na njegovi strani (zaradi katerih so bili določeni posredni stiki) spremenile do te mere, da bi narekovale spremembo že določenih stikov z začasno odredbo.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3.
plačilo za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - materialni stroški izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno.
Izvedenec je za več kot leto dni prekoračil rok za izdelavo izvedenskega mnenja. Za podaljšanje roka je zaprosil šele dlje časa po izteku roka. Na več pozivov k predložitvi mnenja se ni odzval. Specifičnost zadeve ni utemeljevala tolikšne zamude z izdelavo mnenja. Izvedenec se na pritožbeno stališče tožnice ni odzval z odgovorom na pritožbo. Zamude z izdelavo izvedenskega mnenja torej ni upravičil. Ker je bila zamuda bistveno daljša od 50 dni, je utemeljeno znižanje nagrade na 50 %.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040143
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obračun prispevkov - plačilo prispevkov - prepovedana posledica - prikrajšanje delavca - izguba pravice - kolektivno kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
V sodni praksi se je uveljavilo razlikovanje med situacijo, ko je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) obračunal, pa ne plačal, ter med situacijo, ko teh niti obračunal ni, kar se opravi z oddajo REK-1 obrazca. Razlika izhaja iz posledic, ki jih imata taki ravnanji, saj le v primeru neobračunanih (in neplačanih) prispevkov za PIZ delavec izgubi pravico, ki izvira iz neplačanih prispevkov, kar je kvalificirana posledica iz drugega odstavka 196. člena KZ-1.
Pri dejanjih iz tč. I/1 do 3 izreka izpodbijane sodbe gre za eno (kolektivno) kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v temeljni obliki po prvem odstavku 196. člena KZ-1. Obdolženčeva opustitvena ravnanja so bila v vseh treh družbah metodično zastavljena, ciljno usmerjena in so po vsebini tako homogena ter časovno usklajena in kontinuirana, da bi ustvarjanje samostojnega kaznivega dejanja za vsako od družb nasprotovalo tako vsebini historičnega dogodka kot tudi smislu inkriminacije. Sodišče prve stopnje je s pravno kvalifikacijo dejanj kot treh kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 prekršilo kazenski zakon na način iz 4. točke 372. člena ZKP, ki je obdolžencu v škodo. Gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039785
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti (odločbe VIII Ips 32/2019, VIII Ips 65/2019, VIII Ips 18/2020).
Ali je na določeni misiji toženka določnemu vojaku omogočila tedenski počitek, je dejansko vprašanje, dejstva pa so predmet dokazovanja v posameznem delovnem sporu. Zato tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja druge pravnomočno odločene zadeve, v katerih je bila vojakom odškodnina zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka prisojena.
SPZ člen 142, 142/1. OZ člen 343, 356, 366. ZFPPIPP člen 300, 308, 308/2, 308/2-2.
neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepristop na narok - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice - kreditna pogodba - stečajni dolžnik - ločitvena pravica - notarska hipoteka - hipoteka za tuj dolg - zastavitev nepremičnine za tuj dolg - realni dolžnik - osebni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Stečajna dolžnica je s sklenitvijo pogodbe o hipoteki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa s svojo nepremičnino kot zastaviteljica prevzela jamstvo za tuj dolg in s tem odgovornost za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Kot realna dolžnica ni obenem tudi osebna dolžnica tožene stranke, zato toženka iz tega naslova nima terjatve zoper njo. Kot je bilo navedeno, ima le pravico, da se iz njenega nepremičnega premoženja, ki je obremenjen s hipoteko v njeno korist, poplača terjatev, ki jo ima iz omenjene kreditne pogodbe. Tožnik kot drugi upnik je bil zato napoten na pravdo oziroma na vložitev tožbe za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, ne pa tudi na neobstoj glavne terjatve. Podlaga njegovi tožbi je torej v 2. točki drugega odstavka 308. členu ZFPPIPP in ne v 300. členu navedenega zakona.
najemna pogodba - ustna najemna pogodba - uporaba stanovanja - plačilo najemnine - škoda - udrt parket - izklop elektrike
Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.
tožeča stranka - pooblaščenec - status stranke - procesno nasledstvo - sodediči - dediščinska skupnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - konfuzija
Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo.